Slovenske naložbe v nepremičnine na Hrvaškem so konec leta 2025 po prvih ocenah dosegle 2,7 milijarde evrov, kažejo podatki Banke Slovenije. Ob tem Slovenci ostajajo tudi največji tuji kupci hrvaških nepremičnin po številu poslov: leta 2025 so opravili 2.576 kupoprodaj, v prvem četrtletju 2026 pa še 439, kažejo podatki hrvaške davčne uprave.
Slovenci so lani opravili 28,1 odstotka vseh tujih kupoprodaj nepremičnin na Hrvaškem, v prvih treh mesecih letos pa 26,3 odstotka. Na drugem mestu so bili Nemci s 1.962 opravljenimi posli, v prvem četrtletju 2026 pa so jih opravili 366. Tretji so bili Avstrijci z 875 kupoprodajami lani in 183 v prvem četrtletju letos.
Hrvaška ostaja prva destinacija slovenskega kapitala
Neposredne naložbe Slovenije v tujini so konec leta 2025 znašale 11,9 milijarde evrov, kar je 1,3 milijarde evrov oziroma 11,9 odstotka več kot leto prej, kaže prva objava Banke Slovenije o neposrednih naložbah za leto 2025.
Preberi še
Maribor prehiteva Ljubljano: koliko več bi vam v enem letu prinesla nepremičnina v štajerski prestolnici
Mariborski nepremičninski trg doživlja razcvet.
01.07.2026
Od Sicilije do Turčije: kje kupiti nepremičnino, da boste z njo služili več kot v Ljubljani
Vse več vlagateljev iz regije razmišlja o nakupu nepremičnin v turističnih državah, kot so Italija, Grčija, Črna gora in Turčija, kjer najemnine ponekod prinašajo večje donose, kot jih je mogoče ustvariti doma.
29.06.2026
Cene stanovanj v Sloveniji znova navzgor, v Ljubljani rahla pocenitev
Po končnih podatkih je bila letna rast cen stanovanjskih nepremičnin lani 7,4-odstotna, medtem ko so začasni podatki kazali 5,8-odstotno rast.
23.06.2026
Kako donosno je v resnici oddajanje nepremičnin – primerjava z borznimi indeksi
Percepcija, da je "opeka" edina prava in varna naložba, je v regiji še vedno globoko zakoreninjena – kako bo to vplivalo na cene nepremičnin v prihodnje?
22.06.2026
Po državah je bila tudi lani na prvem mestu Hrvaška, kjer so imeli slovenski vlagatelji 35,7 odstotka vseh slovenskih neposrednih naložb v tujini. Sledile so Srbija s 17,7 odstotka, Bosna in Hercegovina s 7,1 odstotka, Severna Makedonija s šestimi odstotki in Ruska federacija s 5,5 odstotka.
Po dejavnostih so največji delež slovenskih neposrednih naložb v tujini zajemale nepremičnine, in sicer 28,7 odstotka. Sledile so predelovalne dejavnosti s 26,1 odstotka, finančne in zavarovalniške dejavnosti z 19 odstotki ter trgovina z 12,9 odstotka.
Rast vrednosti poganjajo tudi cene
Konec leta 2024 je bila vrednost slovenskih naložb v nepremičnine na Hrvaškem ocenjena na 2,2 milijarde evrov, leto pozneje pa na 2,7 milijarde evrov. To pomeni približno pol milijarde evrov višjo vrednost v enem letu, vendar Banka Slovenije za zdaj še ne objavlja razreza, kolikšen del tega povečanja izhaja iz novih nakupov in kolikšen iz cenovnih sprememb. Podrobnejši podatki bodo verjetno znani v razširjeni letni publikaciji o neposrednih naložbah.
Za primerjavo: leta 2024 so Slovenci na Hrvaškem kupili za 126 milijonov evrov nepremičnin, leto prej pa za 118 milijonov evrov. Skupna vrednost slovenskih nepremičninskih naložb na Hrvaškem se je v letu 2024 glede na leto 2023 povečala za več kot 320 milijonov evrov, od tega je slabih 200 milijonov evrov izhajalo iz rasti cen.
Čeprav za leto 2025 takšen razrez še ni na voljo, lahko glede na veliko vrzel med vrednostjo novih nakupov v preteklih letih in skupnim povišanjem vrednosti naložb sklepamo, da je tudi lani pomemben del rasti najverjetneje izhajal iz višjih cen oziroma prevrednotenja nepremičnin, ne le iz novih nakupov.
V prvem četrtletju manj poslov, a Slovenci ostajajo prvi
Hrvaška davčna uprava je v prvem četrtletju 2026 evidentirala 1.670 kupoprodaj nepremičnin, ki so jih opravili tuji kupci. Največ, 439, so jih opravili kupci iz Slovenije (kako do kredita za nakup nepremičnine na Hrvaškem, smo pisali tukaj). Sledili so Nemci s 366 sklenjenimi posli, Avstrijci s 183, kupci iz Bosne in Hercegovine z 99 ter Čehi z 92.
Če bi se tempo iz prvega četrtletja nadaljeval vse leto, bi tujci na Hrvaškem opravili okoli 6.700 kupoprodaj, kar bi bilo precej manj kot leta 2025, ko jih je bilo 9.159. Pri tem je potrebna previdnost, saj tamkajšnja davčna uprava opozarja, da se podatki za leto 2026 še posodabljajo in niso dokončni.
Kljub počasnejšemu začetku leta se sestava največjih tujih kupcev ni močno spremenila. Slovenija, Nemčija in Avstrija so skupaj v prvem četrtletju opravile 59,2 odstotka vseh tujih kupoprodaj, skoraj enako kot v celotnem letu 2025.