Kako draga bo letos Hrvaška za Slovence: brezalkoholne pijače skoraj 5 evrov, pica tudi 20 evrov - bo poleti še dražje?

Cene hrane, pijače in gostinskih storitev na Hrvaškem so v zadnjih dveh letih rasle z nadpovprečno dinamiko. Prelomni trenutek je bil uvedba evra, ki sta ji sledila val inflacije in pospešena prilagoditev cen navzgor. Kombinacija valutne konverzije in širših stroškovnih pritiskov je pospešila rast cen ter utrdila premik države proti dražjemu segmentu sredozemskega trga. Ta proces je lani poleti prvič resneje načel zaznano vrednost destinacije.

Cenovni pritiski

Podatki o inflaciji na Hrvaškem pričajo, da se podražitve nadaljujejo tudi letos: letna inflacija (CPI) je marca pospešila na 4,8 odstotka, še februarja je bila pri 3,8 odstotka (harmonizirana stopnja inflacije ali HICP je znašala 4,7 odstotka, s čimer se je Hrvaška znova uvrstila na vrh neslavne lestvice med 21 članicami evroobmočja). Glavni dejavnik rasti cen je bila energija, ki se je podražila za več kot 11 odstotkov. K inflaciji pa so prispevale tudi cene hrane, pijače in tobaka, ki so se na letni ravni zvišale za 3,9 odstotka.

Kot je poročal Poslovni dnevnik, so se v zadnjih petih letih proizvajalske cene ključnih kmetijskih proizvodov močno zvišale, med drugim zelenjave za več kot polovico, sadja za približno 40 odstotkov, govejega mesa skoraj za 100 odstotkov, jajc pa za več kot 100 odstotkov. Ob tem država vse težje ohranja samooskrbo v posameznih segmentih, proizvajalci pa opozarjajo na vse večje pritiske na ekonomsko vzdržnost kmetijstva.

V turističnih središčih so cene brezalkoholnih pijač že danes nad štirimi evri, medtem ko računi v restavracijah in barih pogosto presegajo pričakovanja gostov. To je posledica kombinacije višjih stroškov dela in energije, omejitev na strani ponudbe ter cenovnih strategij, ki so se v preteklih sezonah opirale predvsem na tuje povpraševanje.

Na strani kupcev se razpoloženje posledično spreminja. Računi iz restavracij in barov vse pogosteje sprožajo negodovanje, kar odpira vprašanje cenovne vzdržnosti v prihajajočih mesecih. Turisti in domačini se vse bolj sprašujejo, ali trenutna cenovna raven še ustreza ponujeni vrednosti, in predvsem, kam se bodo cene premaknile na vrhuncu poletja.

Najbolj sveži podatki o inflaciji so že presegli osnovne napovedi hrvaške narodne banke (HNB), ki je za leto 2026 predvidela 4,4-odstotno povprečno inflacijo. Glede na trenutne podatke se zdi vse bolj verjeten neugoden scenarij, ki v primeru dolgotrajnega energetskega šoka napoveduje tudi do sedemodstotno inflacijo.

"S takšno cenovno politiko se igrate z ognjem"

Nekateri turisti opozarjajo, da Hrvaška postaja precenjena destinacija, pri čemer opozarjajo na nesorazmerje med ceno in kakovostjo ter ponujajo primerjave z drugimi sredozemskimi državami. Kritike postajajo vse glasnejše tudi na spletnih forumih, kot je Reddit, kjer je eden izmed uporabnikov pred kratkim opozoril, da turisti niso imuni za visoke cene, glas o njih pa se med njimi hitro širi. "Za državo, v kateri turizem dosega 20 odstotkov BDP, se s takšno cenovno politiko dobesedno igrate z ognjem," je bil oster komentator.

Podobne izkušnje se pojavljajo tudi pri konkretnih računih iz restavracij. Eden od obiskovalcev je zapisal, da v turističnih krajih pica stane od 17 do 24 evrov, ribje jedi pa tudi do 50 evrov, ob tem pa izrazil še svoje mnenje, da je razmerje med ceno in kakovostjo med najslabšimi v regiji.

Na turističnih platformah, kot je Tripadvisor, uporabniki opozarjajo, da so številne restavracije postale cenovno nedostopne, saj so večinoma prešle v višji cenovni razred, tako da je treba imeti danes precej večji proračun, če želiš jesti zunaj.

Za stekleničko coca-cole je na Hrvaškem treba odšteti že več kot štiri evre. Foto: osebni arhiv

Hrvaški minister za turizem Tonči Glavina je pred letošnjo sezono opozoril, da mora Hrvaška turistom ponuditi ustrezno vrednost za denar ter da cenovna konkurenčnost ostaja ključna za ohranjanje povpraševanja. Ob tem je poudaril, da dolgoročni uspeh ne more temeljiti samo na dvigovanju cen, temveč na razmerju med kakovostjo in ceno.

Kot poročajo hrvaški mediji, med njimi Jutarnji list in Poslovni dnevnik, tudi predstavniki turističnega sektorja vse pogosteje priznavajo, da so gostje postali občutljivejši za cene, zaradi česar se ponudniki vse bolj prilagajajo povpraševanju namesto avtomatičnega zviševanja cen. V sektorju se tako utrjuje stališče, da je dolgoročna konkurenčnost odvisna od ravnotežja med cenami in kakovostjo.

Ekonomski analitik Velimir Šonje v svojih analizah opozarja, da je Hrvaška v zadnjih letih cenovno rasla hitreje od primerljivih sredozemskih destinacij, kar odpira vprašanje dolgoročne konkurenčnosti, zlasti ob vse večji občutljivosti turistov za razmerje med ceno in kakovostjo. Podobno tudi Hrvaška narodna banka (HNB) v svojih poročilih ugotavlja, da je bila rast cen storitev v zadnjih letih nadpovprečna, predvsem zaradi kombinacije močnega povpraševanja in prenosa višjih stroškov v končne cene.

Kakšna sezona letos čaka Hrvate? Foto: Depositphotos

Močan začetek sezone, a vse več opozoril glede cen

Sezona 2026 se je na Hrvaškem začela z močnim povpraševanjem med velikonočnimi prazniki, zlasti v obalnih regijah, kot sta Dalmacija in Istra, kjer so hoteli poročali o visoki zasedenosti, letalski promet pa se je okrepil z začetkom poletnega reda letenja.

Po podatkih sistema eVisitor so med podaljšanim velikonočnim vikendom, to je od 3. do 6. aprila beležili 144.364 prihodov in 501.014 prenočitev. Največ gostov je bilo iz Nemčije, domačinov, Italije, Slovenije, Avstrije, Slovaške ... Največ gostov se je odločilo za podaljšani vikend v Dubrovniku, Poreču, Rovinju, Zagrebu in Splitu, je poročalo hrvaško ministrstvo, pristojno za turizem. Samo v Splitsko-dalmatinski županiji so v podaljšanem prazničnem vikendu pričakovali približno 12 tisoč obiskovalcev in okoli 40 tisoč prenočitev, ob živahnem dogajanju na obali in vnovičnem prihodu križark.

Turistični delavci ob tem poudarjajo, da je bil velik del povpraševanja ustvarjen z zgodnjimi rezervacijami, zlasti med potniki z bolj oddaljenih trgov, kot je Severna Amerika. Hkrati pa opozarjajo, da bi lahko naraščajoči stroški potovanj vplivali na prihodnje odločitve in da je ravnotežje med močnim povpraševanjem in cenovno vzdržnostjo destinacije vse občutljivejše.

Kljub spodbudnemu začetku predstavniki turističnega sektorja vse glasneje opozarjajo na tveganja, povezana z rastjo cen. Kot navaja portal ETIAS.com, ki spremlja potovalne in turistične trende v Evropi, bi lahko inflacija, negotove geopolitične razmere in višji stroški prevoza vplivali na odločitve turistov na vrhuncu poletne sezone, zaradi česar del ponudnikov poziva k večji cenovni zadržanosti, da bi ohranili konkurenčnost destinacije.

"Cene bi morale ostati na že določenih ravneh," je dejala Matea Jerić Ćurković iz hotela President v bližini Splita in dodala, da bi trenutne razmere morale spodbuditi večjo prilagodljivost ter prilagajanje "novi realnosti", ne pa nadaljnjega zviševanja cen. Po njenih besedah je vprašanje cen vse bolj v ospredju širših razprav v sektorju, kjer inflacija kljub rekordnim prihodkom v zadnjih letih ostaja glavna skrb.

Cene hrane v restavracijah razburjajo številne turiste. Foto: osebni arhiv

Hrvaška je v takšnih razmerah pred vse bolj občutljivim izzivom: kako ohraniti velike prihodke iz turizma, ne da bi pri tem izgubila cenovno konkurenčnost v primerjavi z drugimi sredozemskimi destinacijami. Prihajajoča sezona bo zato ključni preizkus, ali lahko sektor ohrani cenovno moč brez opaznejšega vpliva na povpraševanje.