Japonska po pritisku ZDA razmišlja o obrambnih izdatkih v višini 3,5 odstotka BDP

Japonska razmišlja o novem srednjeročnem cilju, po katerem bi obrambne izdatke zvišala na 3,5 odstotka BDP in se tako približala ravni Nata ter drugih zaveznic ZDA. Takšna poteza bi lahko dodatno vznemirila finančne trge, ki so že zaskrbljeni zaradi načrtov premierke Sanae Takaichi glede javne porabe. Po navedbah virov, seznanjenih z razmerami, so japonski obrambni predstavniki v pogovorih z ameriškimi kolegi že nakazali pripravljenost na občutno povečanje obrambnega proračuna.

Eden od scenarijev, o katerem razmišljajo, je uskladitev z zavezo Južne Koreje, da bo v desetih letih obrambne izdatke povečala na 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Po navedbah enega od virov ostaja mogoča tudi nižja ciljna raven, denimo 3 odstotki BDP.

Pripadniki japonskih kopenskih samoobrambnih sil se 7. junija v Gotembi spuščajo iz helikopterja po vrveh.

Tako kot druge ameriške zaveznice je tudi Japonska pod vse večjim pritiskom Washingtona, naj okrepi lastne obrambne zmogljivosti in zmanjša odvisnost od ameriške vojaške podpore. Takaichi je obrambne izdatke že pospešeno povečevala, tako da so se v proračunskem letu, ki se je končalo marca, približali dvema odstotkoma BDP. Ta cilj je država dosegla dve leti pred načrtovanim rokom.

Še do leta 2022 je na Japonskem veljala neformalna omejitev, po kateri obrambna poraba ni bistveno presegala enega odstotka BDP. Kako hitro se je razmišljanje o obrambi spremenilo, kaže tudi dejstvo, da naj bi Tokio konec leta predstavil nov petletni načrt obrambnih izdatkov. Morebitna zaveza k ravni 3,5 odstotka BDP bi lahko dodatno vznemirila finančne trge, saj vlagatelje že zdaj skrbi možnost večjega zadolževanja. Takaichi sicer vztraja, da bo vlada vodila "odgovorno in proaktivno fiskalno politiko".

Trgi zaskrbljeni zaradi višjih obrambnih izdatkov

Po objavi novice so se delnice japonskih obrambnih podjetij IHI Corp. in Kawasaki Heavy Industries Ltd. pozno popoldne v Tokiu povzpele za več kot odstotek in izničile prejšnje izgube, ki so presegle dva odstotka. Pritisk se je medtem okrepil na trgu državnih obveznic, kjer se je donosnost desetletne japonske obveznice povzpela na najvišjo raven po letu 1996. Jen je oslabel na 154,91 jena za dolar.

"Na fiskalne pomisleke jasno kaže tudi odziv obvezniškega trga, zato vlagatelji takšnih novic ne sprejemajo z navdušenjem," je dejal Daisuke Aiba, analitik pri Iwai Cosmo Securities. "Ob tem se odpira še vprašanje, ali ima Japonska sploh dovolj zmogljivosti za občutnejšo širitev svoje obrambe."

Stroški zadolževanja Japonske so že tako visoki, donosnosti državnih obveznic pa se zadržujejo blizu najvišjih ravni v skoraj treh desetletjih. Donosnost referenčne desetletne obveznice je v začetku meseca prvič po letu 1996 dosegla tri odstotke. K temu so prispevali skrbi zaradi inflacije, večje javne porabe in pričakovanja, da bo morala japonska centralna banka obrestne mere zviševati hitreje. Še pred letom dni je bila donosnost približno polovico nižja.

Tokio še brez jasnega odgovora, kako financirati 3,5 odstotka BDP

Ameriški obrambni predstavniki se doslej večinoma izogibajo temu, da bi Tokio javno pozivali k cilju 3,5 odstotka BDP, vendar ne skrivajo, da od Japonske pričakujejo precej več.

"Od Japonske pričakujemo, da bo naredila več," je prejšnji mesec o njeni obrambni porabi dejal ameriški podsekretar za obrambo za politiko Elbridge Colby.

Vladajoča Liberalnodemokratska stranka premierke Sanae Takaichi je junija ocenila, da 3,5 odstotka BDP postaja nov mednarodni standard za obrambne izdatke. Ob tem pa ni pojasnila, kako bi država tako visoko porabo financirala.

Po navedbah virov je Tokio v pogovorih z ameriškimi predstavniki nakazal, da se bo verjetno približal ravni drugih ameriških zaveznic, vendar se konkretnim številkam za zdaj izogiba. Viri so zaradi občutljivosti teme želeli ostati anonimni. Nekateri japonski uradniki naj še ne bi bili pripravljeni na formalno zavezo. Obrambni minister Shinjiro Koizumi je javno poudaril, da bodo prihodnjo porabo določale predvsem vojaške potrebe, ne vnaprej postavljeni finančni cilji.

Japonsko obrambno ministrstvo se na prošnjo za komentar ni takoj odzvalo, Pentagon pa zadeve ni želel komentirati.

Glavni razlog za previdnost Tokia je vprašanje financiranja. Prehod na 3,5 odstotka BDP bi zahteval precej več sredstev. Ko je Japonska leta 2022 določila cilj v višini dveh odstotkov BDP, je za osnovo ohranila nominalni BDP iz istega leta. Koizumi je aprila povedal, da bodo obrambni in z njimi povezani izdatki v tekočem proračunskem letu dosegli 10,6 bilijona jenov oziroma 68,8 milijarde dolarjev, kar ustreza 1,9 odstotka nominalnega BDP iz leta 2022.

 

 

Če kot osnovo vzamemo napoved nominalnega BDP kabineta za tekoče proračunsko leto, trenutna obrambna poraba predstavlja približno 1,5 odstotka BDP, je dejal Koizumi. Če bi Japonska ta delež zvišala na 3,5 odstotka, bi obrambni proračun dosegel približno 24 bilijonov jenov, kar je več kot dvakrat toliko kot danes.

Raven 3,5 odstotka BDP se med ameriškimi zaveznicami vse bolj uveljavlja kot nov standard za obrambno porabo. Članice Nata so se junija lani zavezale, da bodo ta cilj dosegle do leta 2035.

Takaichi, ki velja za zagovornico trše varnostne politike in tesnega zavezništva z ZDA, ne skriva, da želi japonske obrambne zmogljivosti še dodatno okrepiti.

"Japonska si mora dejavno prizadevati za temeljito krepitev svojih obrambnih zmogljivosti," je letos dejala v parlamentu.

Premierka ima velike ambicije tudi na gospodarskem področju. Letos je predstavila načrt rasti, ki do leta 2040 predvideva več kot 370 bilijonov jenov skupnih javnih in zasebnih naložb. Tako obsežen program bi lahko dodatno obremenil javne finance, hkratno močno povečanje obrambnih izdatkov pa bi lahko omajalo zaupanje vlagateljev v sposobnost države, da obvladuje svoj dolg.

Po odpravi neformalne omejitve obrambne porabe leta 2022 je Japonska občutno povečala vlaganja v zmogljivosti za napade na dolge razdalje, med drugim v rakete Tomahawk, ki jih je mogoče izstreljevati s kopnega in ladij. Obrambno ministrstvo je za proračunsko leto, ki se začne prihodnjega aprila, zahtevalo rekordnih 8,9 bilijona jenov, kar je 0,9 odstotka več kot letos.

Končni znesek bi lahko bil še precej višji, saj pri številnih postavkah v predlogu proračuna stroški še niso določeni. Dodaten pritisk predstavlja šibek jen, ki zmanjšuje kupno moč Japonske pri nakupih orožja in vojaške opreme v tujini.

Shinjiro Koizumi, levo od sredine, se 7. junija v Gotembi udeležuje vaje japonskih kopenskih samoobrambnih sil z bojnim strelivom.

Tudi če bi Japonska obrambne izdatke zvišala na 3,5 odstotka BDP, bi še vedno zaostajala za članicami Nata. Pri Natu namreč cilj 3,5 odstotka zajema predvsem tako imenovane osnovne obrambne izdatke, kot so orožje, oprema in plače vojakov. Poleg tega so se članice zavezale še k dodatnim 1,5 odstotka BDP za širše obrambne namene, denimo za zaščito kritične infrastrukture.

Japonska v obrambni proračun vključuje tako osnovne kot širše obrambne izdatke. To pomeni, da bi tudi pri skupni ravni 3,5 odstotka BDP za neposredne vojaške potrebe še vedno namenjala manjši delež gospodarstva kot članice Nata.

Robert Ward, vodja programa za Japonsko pri Mednarodnem inštitutu za strateške študije, ocenjuje, da so politične in birokratske priprave za občutno povečanje obrambne porabe že v veliki meri opravljene. Po njegovih besedah je zdaj predvsem vprašanje, kako hitro bo Japonska dosegla raven 3,5 odstotka BDP.

"Ne glede na to, ali se bo to zgodilo v petih ali desetih letih, glede na pomen zavezništva z ZDA ne vidim prave alternative," je dejal Ward.