.webp){kind=icon}
Po vseh parametrih bi morala biti Hrvaška geotermalni eldorado, vendar kljub vse večjemu zanimanju vlagateljev za naložbe že več kot desetletje govorimo le o neizkoriščenih potencialih. Zato je novica, da podjetje Geo Power Zagocha iz skupine ENNA načrtuje gradnjo največje geotermalne elektrarne v Evropski uniji s tehnologijo ORC, ki zagotavlja zaprt in najčistejši sistem proizvodnje električne energije, vzbudila veliko pozornosti.
Konec avgusta so tako na eksploatacijskem polju Slatina 2 pri Čađavici, 15 kilometrov od Slatine, začeli vrtati za prihodnjo geotermalno elektrarno z načrtovano močjo 20 megavatov. Naložba je vredna 140 milijonov evrov. Panonski bazen ima kar 60 odstotkov višji geotermalni gradient od evropskega povprečja. Prevedeno v laični jezik, to pomeni, da se z vrtanjem do globine dveh kilometrov običajno najdejo kamnine s temperaturo okoli 100 stopinj Celzija, medtem ko je na globini treh kilometrov temperatura okoli 150 stopinj Celzija, kar je že dovolj za proizvodnjo električne energije.
Hrvaška je razmeroma dobro raziskana, saj je Ina v iskanju nafte že pred nekaj desetletji izvrtala več kot štiri tisoč vrtin v celinskem delu države, posneli so stotine kilometrov seizmičnih slik, Agencija za ogljikovodike (AZU) pa poudarja, da bi iz obstoječih nahajališč lahko pridobivali do en gigavat električne energije.
"Lepota geotermije je v tem, da operativni stroški niso visoki, življenjska doba elektrarne pa lahko traja do 40 let. Torej, to je donosna in optimistična zgodba," nam je povedal eden pionirjev razvoja geotermalnih projektov na Hrvaškem Dragutin Domitrović.
Sliši se kot varna naložba, kjer je dobičkonosnost zagotovljena – zakaj imamo potem danes zgrajeno le eno geotermalno elektrarno (Velika 1 v Ciglenu pri Bjelovarju), ki zaradi pravnih sporov glede lastništva več časa stoji kot deluje?
HGK
Visoki začetni stroški
Eden izmed pomembnejših razlogov so kapitalsko intenzivne začetne raziskovalne faze projektov. Konkretno, najprej morate izvrtati vrtine globoke več kilometrov, testirati njihov potencial, šele nato se lahko začne gradnja same elektrarne. Banke so, kot običajno, pripravljene financirati projekt šele, ko je donosnost preverjeno dokazana, zato morajo začetna vlaganja v raziskovalno vrtino, ki v povprečju stanejo med pet in osem milijonov evrov, kriti sami vlagatelji, za elektrarno z močjo 20 MW pa so potrebne najmanj štiri take vrtine.
Torej, vstopna ovira je najmanj 20 milijonov evrov, zato Domitrović upravičeno imenuje geotermijo "igro za velike fante".
Zanimivo pa je, da teh velikih .igralcev na Hrvaškem ne manjka. Pravzaprav trenutno več kot deset zasebnih vlagateljev intenzivno raziskuje geotermalne potenciale po vsej državi, pri čemer gre za raznoliko mednarodno ekipo.
Najmočnejši med njimi so zagotovo podjetje Geo Power Zagocha iz skupine ENNA, ki je v lasti Pavla Vujnovca, in turško podjetje Soyak, pa tudi Britanci in domača Ina. Vsem jim je skupna ovira – regulativa, ki zamuja in zavira razvoj že pripravljenih projektov.
Lična arhiva
Vujnovac vodi
Poleg podjetij v lasti Soyaka, ki so že vložila več kot 20 milijonov evrov v dve raziskovalni geotermalni vrtini na nahajališču Legrad 1, kjer načrtujejo gradnjo elektrarne z močjo okoli 90 megavatov, je pri realizaciji najdlje prišlo podjetje Geo Power Zagocha. "Avgusta smo na eksploatacijskem polju Slatina 2 pri Čađavici, 15 kilometrov od Slatine, začeli z vrtanjem za prihodnjo geotermalno elektrarno, dela pa potekajo po načrtih. Trenutno izvajamo vrtanje za tretji odsek v vrtini, ki bo segal od 2270 do 4165 metrov globine. Naš glavni cilj je zagotoviti stabilnost vrtine in se ustaviti tik pred vstopom v nahajališče geotermalne vode. Načrtovana skupna globina vrtine PSGT-6 znaša 5000 metrov, cilj pa je odkriti nahajališčni interval v dolžini približno 800 metrov," pravi Boris Vidoš, vodja projekta izgradnje geotermalne elektrarne Zagocha.
Naložbe v vrednosti 240 milijonov evrov
V raziskave so že vložili 20 milijonov evrov, Vidoš pa poudarja, da ima skupina ENNA še veliko ambicioznejše investicijske načrte na področju geotermije, ki so težki okoli 240 milijonov evrov.
"Ob že omenjenem eksploatacijskem polju geotermalne vode Slatina 2 do konca leta 2024 pričakujemo tudi sklenitev pogodbe o izkoriščanju geotermalne vode na eksploatacijskem polju Babina Greda 1. Prav tako smo v prvi polovici leta 2024 prevzeli 89,82 odstotka poslovnih deležev v podjetju Geotermalni izviri in s tem pridobili pravice za raziskovanje geotermalne vode na polju Babina Greda 2. Partnerja na polju Babina Greda 2 sta ostala občina Babina Greda in Vukovarsko-srijemska županija, vsaka z 5,09 odstotka poslovnih deležev. Načrtujemo razvoj obeh polj in gradnjo geotermalne elektrarne z nazivno močjo 15 megavatov, ob proizvodnji električne energije pa se ponujajo številne možnosti za razvoj tega območja. Z nakupom poslovnih deležev v podjetju Geotermalni izviri smo prevzeli tudi obvezo izdelave raziskovalne vrtine, začetek del na vrtini pa je načrtovan za julij 2025," nam je povedal Vidoš.
Vidoš dodaja, da so konec avgusta z ministrstvom za gospodarstvo podpisali pogodbo o izkoriščanju geotermalne vode na eksploatacijskem polju Slatina 2 za 25 let z možnostjo podaljšanja.
"Ob delih, ki potekajo na vrtini Podravska Slatina GT-6, načrtujemo še gradnjo treh eksploatacijskih vrtin. Za načrtovano gradnjo GTE Zagocha z nazivno močjo 20 megavatov potrebujemo dva proizvodno-potisna para vrtin, da bi zagotovili popolno funkcionalnost in uspešno delovanje elektrarne. Po zaključku izdelave in uspešnem preizkusu prve eksploatacijske vrtine se bomo lotili izdelave preostalih vrtin in projektiranja elektrarne," nam pove. Poudarja, da bo odločitev o nadaljevanju razvoja projekta odvisna predvsem od podpisa pogodbe o tržni premiji s hrvaškim operaterjem trga energije (HROTE). Če se to zgodi do konca tega leta, pričakujejo polno funkcionalnost GTE Zagocha v drugi polovici leta 2028.
Virovitičko-podravska županija
Preberi še
V regiji vetra ne manjka, žal pa ne velja enako za naložbe
Srbija prvič v zgodovini prejela bonitetno oceno .
03.11.2024
Kje na Balkanu se dobro jé (in sklepa posle)?
Raziskujemo, kje se danes sklepajo pomembni posli.
02.11.2024
Kako sta Temu in Shein postala del tiktokovske potrošniške kulture
Nove kitajske platforme za e-trgovino dosegajo meteorske uspehe in spodbujajo potrošništvo po vsem svetu.
01.11.2024
Kdo izgublja v Trumpovi neskončni trgovinski vojni? Ne zgolj Kitajska
Politiki pretiravajo z učinkovitostjo carin, medtem ko podcenjujejo stroške za ameriška podjetja in gospodinjstva.
31.10.2024
Balkanski vohun 2.0: Kibernetske grožnje v regiji
Pri kibernetskih prevarah v regiji se v povprečju zgodi ena goljufija na dan s 50 tisoč evri izgube.
29.10.2024
Zakonodajne težave
In na tej točki se zavemo ključne težave za vse vlagatelje in največje ovire pri uresničitvi njihovih projektov – zakonodaje. Ta ne sledi razvoju trga in kljub njihovim večletnim prizadevanjem tragikomično zaostaja za potrebami vlagateljev.
Iz skupine ENNA že dolgo opozarjajo na tri ključne vidike zakonodajnega okvira, ki jih je treba rešiti. To so uskladitev kvot za geotermalno energijo, uvedba premijskega modela spodbujanja in sprejetje celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Hrvaške za obdobje 2021–2030 (NECP).
Vidoš pojasnjuje, kaj vse je potrebno in kako nedelovanje državnih institucij vpliva na posamezne projekte.
"Če želimo, da bi bili bolj razviti projekti uresničeni do leta 2028 ali 2029, mora ministrstvo za gospodarstvo do sredine oktobra sprejeti manjše spremembe uredbe o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in visokoučinkovitih kogeneracij. Pri teh spremembah je treba uskladiti roke za izvedbo projektov z veljavnim prehodnim programom spodbujanja Temporary Crisis and Transition Framework (TCTF). HROTE mora do konca tega leta objaviti javni razpis za dodelitev tržne premije za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov," pravi Vidoš.
"Kar zadeva manj razvite projekte in vse projekte, za katere so lani podpisali pogodbe o raziskovanju geotermalne vode za energetske namene, mora ministrstvo za gospodarstvo čim prej sprejeti in potrditi NECP, v katerem je treba zagotoviti zadostne kvote za razvoj geotermalnih projektov in jih uskladiti z izdanimi dovoljenji za raziskovanje geotermalne vode," še poudarja Vidoš.
HGK
Zaviranje projektov
Ena tistih, ki glasno opozarja na počasnost birokracije in negativne posledice njenega zavlačevanja za podjetnike, je Željka Rukavina, samostojna svetovalka na oddelku za energetiko, varstvo okolja in komunalno gospodarstvo Hrvaške gospodarske zbornice (HGK).
Za Bloomberg Adria je že večkrat podrobno analizirala, kaj vse je treba narediti, da se premaknemo z mrtve točke, in pogosto pozivala k sprejetju posebnega zakona o geotermalni energiji, ki bi vlagateljem olajšal prebijanje skozi zapleteno regulativno džunglo. Vendar pa tega zakona ni na vidiku. Konec septembra je bilo objavljeno e-svetovanje z javnostjo o zakonodajnih aktivnostih ministrstva za gospodarstvo za leto 2025, vendar v tem dokumentu ni omenjen zakon o geotermalni energiji, prav tako niso predvidene spremembe obstoječega zakona o raziskovanju in izkoriščanju ogljikovodikov.
Rukavina meni, da je sprejetje posebnega zakona nujno, saj zdajšnji zakonodajni okvir preprosto ne zagotavlja ustrezne podpore za razvoj industrije. Trenutni predpisi geotermalno energijo obravnavajo enako kot izkoriščanje nafte in plina, kar ni samo neprimerno, ampak tudi neučinkovito za projekte, ki se nanašajo na daljinsko ogrevanje, kmetijstvo ali proizvodnjo električne energije.
"Trenutni sistem ustvarja absurdne situacije, kot je zahteva, da morajo kmetje, ki želijo uporabljati geotermalno energijo za ogrevanje rastlinjakov, zaposliti naftnega inženirja – kar je nelogično in finančno nevzdržno. Namesto da bi zakonodaja spodbujala naložbe v trajnostno kmetijsko proizvodnjo in izkoriščanje naravnih virov, postavlja dodatne ovire, ki nepotrebno zapletajo enostavne projekte," poudarja in dodaja, da je treba novi zakon sprejeti čim prej, da bi se soočili s specifičnimi izzivi.
Opozarja, da prihodnost geotermalnih projektov ni svetla, če zakonodajalci ne bodo prepoznali nujnosti reševanja teh vprašanj.
Skrb vzbujajoči signali
Rukavina se prav tako dotika posodobitve NECP, po katerem naj bi bile geotermalne elektrarne po napovedih z začetka poletja do leta 2030 pomemben del energetske mešanice na Hrvaškem s predvidenimi 318 megavati, vendar do danes ni bilo konkretnih premikov na tem področju.
"Če predvideni pogoji ne bodo izpolnjeni in bodo kvote zmanjšane, je resna nevarnost, da bodo vlagatelji upočasnili svoje projekte ali celo preložili naložbe za nedoločen čas, v skrajnem primeru pa popolnoma opustili naložbe na Hrvaškem. To bi lahko povzročilo verižno reakcijo, v kateri bi ves sektor stagniral, priložnosti, ki jih imamo danes, pa bi bile izgubljene, morda vse do leta 2031 ali še dlje," opozarja.
Omeniti je treba tudi težave s Hrvaško energetsko regulatorno agencijo (HERA), ki mora določiti cene priključitev, saj brez tega vlagatelji ne morejo pripraviti finančnih načrtov, ki bi bili sprejemljivi za banke. Že prej je bilo omenjeno, kako draga je začetna faza geotermalnih projektov, in brez podpore bank je za številne nemogoča.
"Tudi po skoraj 700 dneh zamude HERA ni določila cene priključitve elektrarn na omrežje, s čimer je dejansko onemogočeno finančno modeliranje novih energetskih projektov. Prav tako omrežna pravila hrvaškega operaterja prenosnega sistema (HOPS) določajo, da je podatke za pripravo elaborata za optimalno tehnično rešitev priključitve elektrarne na omrežje mogoče zahtevati le v obdobju dveh tednov enkrat na leto, kar upočasnjuje razvoj projektov in povečuje stroške," problematizira Rukavina.
Zamujajo HERA, HOPS, HROTE
Opozarja, da te omejitve veljajo izključno za geotermalne projekte v Panonskem bazenu, kjer omrežje ni tako obremenjeno kot na jugu Hrvaške. Tam se število vetrnih in sončnih elektrarn ves čas povečuje, zato so težave z zmogljivostjo omrežja razumljive. Vendar pa na vzhodu države, kjer je znatno manj tehnološke konkurence za priključke, ni razloga, da vlagateljem ne bi omogočili fleksibilnega dostopa do podatkov vse leto.
Pravzaprav je zaviranje teh projektov paradoksalno, saj geotermalne elektrarne ključno prispevajo k stabilnosti elektroenergetskega sistema, s tem ko zagotavljajo neprekinjeno in enakomerno oskrbo z energijo ves dan. Njihovo delovanje ni odvisno od vremenskih razmer ali dnevnih sprememb v povpraševanju, kar pomaga ohranjati energetsko uravnoteženost v omrežju.
Prevedel Urban Červek.
