text size
Po vseh parametrih bi morala biti Hrvaška geotermalni eldorado, vendar kljub vse večjemu zanimanju vlagateljev za naložbe že več kot desetletje govorimo le o neizkoriščenih potencialih. Zato je novica, da podjetje Geo Power Zagocha iz skupine ENNA načrtuje gradnjo največje geotermalne elektrarne v Evropski uniji s tehnologijo ORC, ki zagotavlja zaprt in najčistejši sistem proizvodnje električne energije, vzbudila veliko pozornosti.
Konec avgusta so tako na eksploatacijskem polju Slatina 2 pri Čađavici, 15 kilometrov od Slatine, začeli vrtati za prihodnjo geotermalno elektrarno z načrtovano močjo 20 megavatov. Naložba je vredna 140 milijonov evrov. Panonski bazen ima kar 60 odstotkov višji geotermalni gradient od evropskega povprečja. Prevedeno v laični jezik, to pomeni, da se z vrtanjem do globine dveh kilometrov običajno najdejo kamnine s temperaturo okoli 100 stopinj Celzija, medtem ko je na globini treh kilometrov temperatura okoli 150 stopinj Celzija, kar je že dovolj za proizvodnjo električne energije.
Hrvaška je razmeroma dobro raziskana, saj je Ina v iskanju nafte že pred nekaj desetletji izvrtala več kot štiri tisoč vrtin v celinskem delu države, posneli so stotine kilometrov seizmičnih slik, Agencija za ogljikovodike (AZU) pa poudarja, da bi iz obstoječih nahajališč lahko pridobivali do en gigavat električne energije.
"Lepota geotermije je v tem, da operativni stroški niso visoki, življenjska doba elektrarne pa lahko traja do 40 let. Torej, to je donosna in optimistična zgodba," nam je povedal eden pionirjev razvoja geotermalnih projektov na Hrvaškem Dragutin Domitrović.
.webp){kind=icon}
