.webp){kind=icon}
Hrvaška, ki ima v regiji največ vetrnih elektrarn, namerava do konca desetletja dodati 880 megavatov novih zmogljivosti. Vendar za hitrejši razvoj celotne regije Adria potrebujemo večje naložbe, medtem ko težave z dovoljenji, financami in infrastrukturo še vedno upočasnjujejo napredek.
Hrvaška ima zdaj postavljenih za 1,2 GW vetrnih elektrarn in je na 17. mestu v EU. Slovenija pridobiva zgolj tri MW energije iz vetra. Podatki za druge države regije Adria kažejo, da ima Srbija instaliranih za 512 MW, BiH za 219 MW, Kosovo za 137 MW, Črna gora za 118 MW in Severna Makedonija za 73 MW vetrnih elektrarn. Edina država v regiji, ki je letos dodala nove zmogljivosti, je BiH, in sicer 84 MW.
"Tekle so solze ponosa in iskrene sreče, saj je minilo 33 let. Verjamem v to regijo in povezovanje. Posamezno smo kot narodi in kot gospodarstva premajhni, da bi se omejevali. Smo naravni zavezniki in čas je, da po 33 letih začnemo spet sodelovati," je dejal Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, potem ko je slovenska banka postala lastnica lizinškega podjetja Croatia Mobil Leasing.
Srbija prvič v zgodovini prejela bonitetno oceno
Srbija je pred kratkim prvič v zgodovini prejela bonitetno oceno (BBB‒) agencije S&P Global. Agencija je prav tako dvignila napoved gospodarske rasti Srbije na štiri odstotke za letos in naslednjih nekaj let. Bonitetna agencija je navedla, da se zaradi večjih naložb v obrambo in uvoz pričakuje povečanje proračunskega primanjkljaja z lanskih 2,4 na 4,3 odstotka BDP. Izboljšanje bonitetne ocene države je pozitiven signal za vlagatelje, kot so največja investicijska in zavarovalniška podjetja ter pokojninski in investicijski skladi, ki zaradi pravil poslovanja ne smejo vlagati v vrednostne papirje držav s tako imenovanim statusom junk. Posledično se pričakujejo večje naložbe in ugodnejše obrestne mere oziroma cenejša posojila za vse.
Fena/Kiseljak
Preberi še
Balkanski vohun 2.0: Kibernetske grožnje v regiji
Pri kibernetskih prevarah v regiji se v povprečju zgodi ena goljufija na dan s 50 tisoč evri izgube.
29.10.2024
Bloomberg Businessweek Adria: Kaj ste brali v oktobrski številki?
Nemčija novi bolnik Evrope. Kakšen bo vpliv na regijo?
21.10.2024
Samo za človeške oči: Zgodba drznega in absurdnega branilca človeštva
Worldcoin je drzno in verjetno noro prizadevanje za preprečitev apokalipse zaradi umetne intelligence, tako da vsakega človeka prepozna prek šarenice.
15.10.2024
Uničujoče poplave prizadele BiH
Uničujoče poplave, ki so prizadele Bosno in Hercegovino (BiH), so terjale več deset življenj in povzročile ogromno materialno škodo. Številna podjetja imajo zaradi tega izgubo, Železnice Federacije Bosne in Hercegovine, ki so zaradi prekinitve železniške povezave Sarajevo–Ploče utrpele največjo škodo, pa dnevno izgubljajo 280 tisoč KM (približno 140 tisoč evrov). Obnova proge bo trajala več mesecev. Poplave so otežile tudi komunikacijo med Sarajevom in Mostarjem. Obvozni promet povzroča najmanj milijon KM (približno 500 tisoč evrov) neposrednih stroškov, kaže analiza, ki jo je objavil Bloomberg Adria.
Padli prihodki korporativnega sektorja Severne Makedonije
Po močni rasti v preteklih dveh letih so se skupni prihodki korporativnega sektorja Severne Makedonije leta 2023 skrčili za 3,6 odstotka, prav tako pa so se zmanjšali tudi odhodki (za 4,5 odstotka), predvsem zaradi manjših stroškov za surovine in nabavo blaga, je sporočila narodna banka Severne Makedonije. Gradbena podjetja so lani dosegla letni neto dobiček na zaposlenega v vrednosti 8.130 evrov, kar gradbeništvo glede na ta kazalnik postavlja na vrh seznama dejavnosti in nad povprečje celotnega korporativnega sektorja, kjer je lani neto dobiček na zaposlenega dosegal 4.878 evrov. Na drugem mestu je informacijska in komunikacijska dejavnost, na tretjem pa so trgovina, transport, skladiščenje in gostinstvo.
Depositphotos
Slovenija pripravlja pokojninsko reformo
Slovenija spreminja ključne elemente pokojninskega sistema, ki bodo vplivali na vsakega bodočega upokojenca. Med njimi sta starost upokojitve in odstotek, po katerem se bo obračunavala pokojnina glede na plačane prispevke. Po napovedih ministrstva za delo se pričakuje povečanje vplačil v drugi pokojninski steber, saj bodo morali biti po načrtovani reformi vsi zaposleni samodejno vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje. To je dobra novica za pokojninska podjetja, saj so provizije njihov glavni vir prihodkov. Stroški se ne obračunavajo samo v trenutku vplačila, temveč tudi za izplačila pokojninskih rent.
