Namesto izkoriščanja vetra v regiji glavobol ob dolgotrajni birokraciji

Trenutno imamo v regiji Adria 41 vetrnih elektrarn s skupno močjo 1,6 gigavata. Največ jih deluje na Hrvaškem. Napovedanih je veliko novih projektov, vsem pa je skupno eno – birokratski glavobol. 

Čeprav je zeleni prehod že nekaj časa v središču pozornosti strokovnjakov in vlagateljev v energetiki, je jasno, da dosedanja dinamika prehoda s fosilnih goriv na obnovljive vire ni bila dovolj hitra. Regija Adria na splošno zaostaja za trendi v razvitejših delih sveta, zato se je zavedanje o njenih priložnostih na področju obnovljivih virov razvijalo razmeroma počasi. Tu se postavlja tudi vprašanje finančnega potenciala, ki ga države v regiji same nikoli nimajo dovolj, zato spremembe v veliki meri poganja tuji kapital. Kako to vpliva na panogo vetrnih elektrarn, ki so običajno zahtevnejša naložba kot recimo sončni paneli?  

Ni odveč poudariti, da so kitajski investitorji, ki pregovorno nikoli ne vlagajo majhnih zneskov, vključeni v projekte postavitve do zdaj največjih vetrnih elektrarn v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. V Srbiji bodo zgradili vetrno elektrarno z močjo 300 megavatov, pri kateri sodeluje podjetje PowerChina. Kitajsko podjetje Norinco je vložilo 230 milijonov evrov v vetrno elektrarno z močjo 156 megavatov v Senju na Hrvaškem, ta je trenutno v fazi poskusnega obratovanja. 

V regiji Adria je tako zaznati interes investitorjev za vetrne elektrarne, a tudi velike birokratske ovire z dolgotrajnimi postopki za pridobitev potrebnih dovoljenj. 

Hrvaška

Konec marca je po podatkih sistemskega operaterja prenosnega omrežja HOPS delovalo 25 vetrnih elektrarn s skupno močjo 834,15 megavata. V poskusnem obratovanju je bila ena vetrna elektrarna z močjo 156 megavatov, kar pomeni, da je na Hrvaškem delujočih za skoraj gigavat vetrnic. Hkrati je veter v prvih treh mesecih letos pokril 13 odstotkov povpraševanja po električni energiji, kažejo podatki hrvaškega združenja za obnovljive vire energije.

Kot še navajajo, je trenutno v različnih fazah razvoja veliko projektov vetrnih elektrarn s skupno močjo 1.760 megavatov, za katere poskušajo pridobiti potrebna dovoljenja. Eno takih je tako imenovano energetsko dovoljenje, ki ga izda ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj. To je nujna podlaga za pridobitev vseh drugih dovoljenj, kot so lokacijska in gradbena.

Ker so nova energetska soglasja povezana z novim zakonom o trgu z električno energijo iz konca leta 2021, se je gradnja novih vetrnih elektrarn zamaknila, saj se čakajo podzakonski akti, ki bi opredelili jasna merila za izdajo energetskega soglasja in tudi ceno priključitve na omrežje. Omenjene nejasnosti vlagateljem otežujejo načrtovanje vrednosti naložb.

Pri javnem razpisu za pridobitev energetskega soglasja iz prve polovice prejšnjega leta so investitorji izrazili zanimanje za gradnjo 28 vetrnih elektrarn; seveda pa je vprašanje, kdaj se bo to uresničilo. 

Na podlagi dosedanjega zakonodajnega okvira španski gradbinec Acciona Energia v Dalmaciji razvija vetrni elektrarni Opor z močjo 27 megavatov in Boraja II z močjo 45 megavatov v investicijski vrednosti okoli sto milijonov evrov. Delovati naj bi začeli prihodnje leto. 

Srbija

Trenutno obratuje osem vetrnih elektrarn s skupno 398,3 megavata moči. Največja je Čibuk pri Kovinu z močjo 158,46 megavata. Delovati je začela leta 2019. Tega leta je bila v državi tudi nazadnje zgrajena vetrna elektrarna, skupne naložbe v tej panogi pa so do zdaj obsegale 724 milijonov evrov. Dve vetrni turbini sta v gradnji. Tista v Kostolcu, ki bo v lasti Elektroprivrede Srbije, bo imela moč 73 megavatov, naložba pa je vredna 117,2 milijona evrov.

MK Group Miodraga Kostića, ki je eden največjih investitorjev v tem sektorju, s slovenskim skladom ALFI Green Energy nadaljuje gradnjo vetrne elektrarne Krivača. To elektrarno na območju občine Golubac na vzhodu Srbije je začelo graditi avstrijsko podjetje Ivicom Holding. Vrednost naložbe je 155 milijonov evrov, predvidena moč vetrnice pa 105,6 megavata.

Začetek gradnje vetrne elektrarne Vetrozelena na območju Pančeva je predviden konec leta. Investitorja sta podjetji CWP Europe in PowerChina, elektrarna pa bo imela moč 300 megavatov. Začetek del je predviden v začetku leta 2025, gre pa za največjo vetrno elektrarno v Srbiji.

Podobno kot na Hrvaškem je med razlogi, da v zadnjih treh letih niso zagnali nobene vetrnice, najpomembnejši težaven postopek pridobivanja dovoljenj. Investitorji morajo za uresničitev projekta opraviti kar 17 korakov, gradbeno dovoljenje je šele 12. v vrsti.

Sistemski operater prenosnega omrežja Elektromreža Srbije pa ima, prav tako podobno kot pri zanimanju za energetska soglasja na Hrvaškem, na seznamu okoli 50 prošenj potencialnih vetrnih elektrarn za priključitev na omrežje.

Bosna in Hercegovina

Le tri odstotke električne energije v Bosni in Hercegovini proizvedejo iz sonca in vetra, trenutno pa delujejo samo tri vetrne elektrarne s skupno močjo 134,6 megavata. To so Mesihovina pri Tomislavgradu z močjo 50,6 megavata, ki je začela obratovati leta 2018, Jelovača, prav tako pri Tomislavgradu, z močjo 36 megavatov, ki obratuje od leta 2019, in Podveležje pri Mostarju z močjo 48 megavatov, deluje pa od leta 2021. Skupna naložba je znašala 205 milijonov evrov.

Dobra novica je, da je trenutno v teku osem pro - jektov vetrnih elektrarn, a je spet vprašanje, ali bodo vsi dokončani in koliko časa bo preteklo do njihovega zagona.

Šest od osmih vetrnih elektrarn ima skupno predvideno moč 333 megavatov, največjo – na območju med Livnom in Tomislavgradom – pa gradi kitajski investitor. Naložba v vetrno elek - trarno Ivovik znaša 130 milijonov evrov, inštali - rana moč bo predvidoma 84 megavatov. V pripravi je menda še 14 projektov, a podrob - nejših informacij o njih ni. V Centru za trajnostni energetski prehod RESET, lokalnem energetskem think-tanku, nava - jajo, da bi lahko v naslednjih desetih letih v elek - troenergetski sistem vključili več kot dva gigavata novih vetrnih elektrarn.

"Projekti se izvajajo zelo počasi. Razloge gre iskati v zapletenem in dolgotrajnem administrativnem postopku pridobivanja dovoljenj, omejenem dostopu do potrebnih sredstev, inflaciji ter svetovnem trendu upočasnjevanja in zamud pri dobavi vetrnih turbin," ugotavljajo v RESET. 

Bloomberg Businessweek Adria

 

Slovenija

Trenutno obratujeta dve vetrni elektrarni, in sicer od leta 2013 v Dolenji vas pri Senožečah z močjo 2,3 megavata in od leta 2014 pri Razdrtem z močjo 0,9 megavata. Pri Razdrtem trenutno gradijo še eno manjšo z močjo 0,25 megavata, začetek proizvodnje je predviden jeseni. Dosedanja skromna vlaganja v vetrne elektrarne ne pomenijo, da ambicij ni. Trenutno je namreč v obravnavi deset lokacij za gradnjo novih obratov, težava pa je, da so postopki za izdelavo ustreznih prostorskih načrtov dolgotrajni.

Najbližje začetku gradnje je vetrna elektrarna na Ojstrici pri Dravogradu, investitor je družba Dravske elektrarne Maribor. Ministrstvo za naravne vire in prostor naj bi še ta mesec odgovorilo na pripombe iz javne razprave. Vetrna elektrarna bi imela moč 11 megavatov. Dravske elektrarne Maribor načrtujejo še dva vetrna projekta s skupno močjo 35 megavatov.

Velika ovira pri gradnji vetrnih elektrarn je odpor civilnih združenj, ki v tem vidijo negativen vpliv na okolje zaradi hrupa ali ogrožanja ptic. Zato ne preseneča, da se investitorji ob upoštevanju dolgoročnega razvoja prostorskih načrtov odlo - čijo za usmeritev v druge države v regiji. Tako je denimo Petrol lani zagnal vetrno elektrarno Ljubač na Hrvaškem.

Severna Makedonija

Lani so proizvedli 5.639 gigavatnih ur električne energije ali 6,6 odstotka več kot leto prej, le 108 gigavatnih ur ali 1,9 odstotka celotne količine pa je bilo proizvedene iz vetrne energije. Imajo dve vetrni elektrarni, ena je v poskusnem obratovanju.

Vetrna elektrarna Bogdanci v dolini Vardarja blizu meje z Grčijo je naložba državnega podjetja ESM, dokončana je bila leta 2014, inštalirana moč je 36,8 megavata. Načrtovana je druga faza gradnje, ki bi dodala 13,8 megavata moči in naj bi bila končana lani. Vetrna elektrarna Bogoslovec pri Štipu je zasebna naložba, za katero so leta 2017 začeli zbirati potrebna dovoljenja. Od decembra 2022 ima dovoljenje za poskusno obratovanje, skupna moč pa je 36 megavatov. Končno dovoljenje za obrato - vanje pričakujejo letos. Naložbe v ti dve elektrarni skupaj znašajo 115,5 milijona evrov.

V začetku leta je bila podpisana pogodba za gradnjo tretje vetrne elektrarne v bližini kraja Miravci ob reki Vardar med Demir Kapijo in Gevgelijo, gre za naložbo turške skupine Kaltun. V prvi fazi gradnje je predvidenih 34 megavatov, nato pa še dodatnih deset megavatov. Investicija bi znašala 6,45 milijona evrov.

Tako kot drugje v regiji se tudi v Severni Makedoniji ukvarjajo z nemogočo birokracijo. Pred dvema letoma je bil denimo pompozno napovedan pol milijarde evrov vreden projekt 15-megavatne vetrne elektrarne, ki naj bi jo nem - ško podjetje VPD zgradilo na območju krajev Kumanovo, Staro Nagoričane in Kriva Palanka. Projekt do danes še ni uresničen, čeprav se čaka samo na en podpis. Na vprašanje, kdo mečka s tem podpisom, namestnik nemškega veleposlanika ni želel odgovoriti. 

V energetski strategiji države je zapisano, da je do leta 2040 predvidena gradnja vetrnih elektrarn s skupno inštalirano močjo 750 megavatov. Ocenjuje se, da je okoli 15 zelo ugodnih lokacij za gradnjo vetrnih elektrarn po vsej državi, večinoma v dolini Vardarja in v višjih gorskih predelih.

Pri pripravi članka so sodelovali Urban Červek (Slovenija), Nataša Hadžispirkoska Stefanova (Severna Makedonija), Suzana Peljto (Srbija) in Svjetlana Šurlan (Bosna in Hercegovina).