15. aprila 2023, 10:00
Preverili smo, kaj se dogaja na trgu ponaredkov v regiji Adria
Apetiti bank po osvajanju regije Adria so vse večji. Kako se bo konsolidiral bančni trg v regiji?
Kako je življenje čez lužo povezano z Balkanom?
Bloomberg Businessweek Adria
Ne spreglejte zanimivih člankov iz zadnje številke Bloomberg Businessweek Adria. V luči aktualnih bančnih zlomov in pretresov smo pod drobnogled vzeli tekmo za prvo banko regije, ki je v polnem zagonu. V poslovnem delu smo se osredotočili na Google, ki lovi male ribice tudi v regiji Adria. Če še niste, preberite tudi intervju o tem, kako se v Ukrajini pletejo podjetniške zgodbe v času vojne.
Od Istanbula do Baščaršije – "fake" ekonomija obrača milijone
Ponareja se vse in ponaredki se prodajajo vsepovsod, bi lahko na kratko povzeli razmere na trgu ponaredkov v regiji Adria. Kdo kupuje torbice Louis Vuitton ali Birkin, športne copate Alexander McQueen, pasove Gucci in obleke Boss ter po kakšnih cenah? Preverili smo, kaj se dogaja na trgu ponaredkov.
BloombergAdria.com
MED AMERIŠKIMI SANJAMI IN BALKANSKO STVARNOSTJO
"V mračnih trenutkih se mi zdi, da se v Združenih državah Amerike (ZDA) dogaja balkanizacija," je februarja v svojem prispevku zapisal Andreas Kluth, kolumnist Bloomberga, ki piše o evropski politiki. Kakšno je zares življenje v ZDA in kakšna je povezava z Balkanom?
BloombergAdria.com
Celoten bančni sistem temelji na zaupanju. Ob propadu dveh ameriških bank in težavah švicarske banke smo se vprašali, kako varne so sploh naše vloge. Za zaščito deponentov in ohranjanje zaupanja v bančni sistem se je oblikoval sistem jamstva za vloge.
V Sloveniji in na Hrvaškem so tako vloge zaščitene do sto tisoč evrov, v Srbiji do 50 tisočakov, v Bosni in Hercegovini do 38 tisoč evrov (75 tisoč konvertibilnih mark) in v Severni Makedoniji do 30 tisočakov.
Če imate vloge na več računih pri isti banki, se sredstva seštevajo. Če imate pri različnih bankah na računih po sto tisoč evrov, vam država jamči sto tisoč evrov za račun pri posamezni banki.
Če se v Evropi pogovarjamo o regulaciji kriptomenjalnic, je Srbija že korak dlje. Tam sta namreč dve kriptomenjalnici – ECD in Crypto12 – dobili licenco centralne banke za opravljanje storitev v zvezi z virtualnimi valutami. Od začetka izvajanja zakona o digitalnih sredstvih pred manj kot dvema letoma je pridobitev licence pogoj za poslovanje v Srbiji. Poteza centralne banke je prelomna, saj je Srbija ena vodilnih držav v regulaciji kriptovalut (tudi na svetovni ravni); in to navkljub zelo konservativnemu odnosu Narodne banke Srbije do kriptovalut.
V Bosni in Hercegovini so kriptovalute regulirane le v polovici države, in sicer v Republiki Srbski. Banjaluško podjetje BCX pa je za zdaj edino, ki je pri agenciji za trg vrednostnih papirjev evidentirano kot ponudnik storitev trgovanja s kriptovalutami.
Kako pa je v Evropi? Posebna direktiva je bila uveljavljena s 23. marcem, ko je zaživel t. i. peskovnik, v katerem bodo registrirani subjekti lahko nadzorovano izdajali tokenizirane vrednostne papirje in z njimi trgovali na reguliranih borzah.
Eden najbogatejših Srbov Filip Cepter je na nedavnem poslovnem forumu na Kopaoniku dejal, da nikoli ne bi bil predsednik srbske vlade; dodal pa je tudi, kaj bi naredil, če bi bil. "Milijarde bi vložil v varovanje okolja, saj je to najdragocenejša naložba," je dejal Cepter in izpostavil, da nobena država ne more biti uspešna, če je onesnažena. Za uspeh niso odločilni naravni viri, ampak okoliščine, je poudaril in dodal, da je kot poslovnež uspel, ker je vedno dobro poznal okoliščine. Beograd je sicer eno od mest z najbolj onesnaženim zrakom na svetu.
Kot v filmu je skupina najmanj osmih zapornikov, obsojenih na kazni od desetih let zapora do dosmrtne ječe za huda kazniva dejanja, nameravala pobegniti iz največjega makedonskega zapora. V ta namen so izkopali rov, ki je bil ob odkritju dolg 60 metrov. V predoru so našli več plastičnih košar, s katerimi so odstranjevali zemljo iz rova. Morda so zaporniki navdih za dobili podvig ob gledanju hollywoodskega filma Pobeg iz Alcatraza.
Tudi Črnogorci se veselijo ulova, saj so po besedah ministra za notranje zadeve aretirali enega najbolj iskanih kriptoubežnikov na svetu: Doja Kwona, soustanovitelja in direktorja singapurskega podjetja Terraform Labs. Nekdanji "kriptokralj" je po propadu stabilnega kovanca terraUSD ostal dolžan 40 milijard dolarjev. Oblasti zdaj čakajo na potrditev njegove identitete.
Ženske sivijo. Čas je, da se s tem sprijaznite
Demokracija na gugalnici med državnim in tržnim kapitalizmom
Google lovi ribice tudi v regiji Adria
Na Ukrajino padajo bombe, Alex in Ivan pa gradita ukrajinskega samoroga
BloombergAdria.com
Ali vaše podjetje potrebuje menedžerja za srečo?
Proteinski piškoti, ki jih izdeluje hrvaško-slovenski startup BiteMe, so bili na podelitvi svetovnih nagrad za inovacije na področju prehrane (angl. World Food Innovation Awards) v Londonu izbrani za najboljši piškot v kategoriji prigrizkov. Gre za eno najprestižnejših nagrad v prehranski industriji.
"Na Hrvaškem se splača biti bogat, imeti veliko premoženje in biti poslovno neaktiven. Delo in zaposlovanje sploh nista privlačna."
Tako je Emil Tedeschi, lastnik in izvršni direktor Atlantic Grupe, enega največjih hrvaških živilskih podjetij, odgovoril na vprašanje Bloomberg Adria o tem, kako izboljšati poslovno okolje na Hrvaškem.
Dejal je tudi, da bi morala vlada, ko gre za davke, še bolj razbremeniti delo in obremeniti neaktivno premoženje, kar med drugim vključuje davek na neuporabljene nepremičnine. Po njegovem mnenju bi morali še bolj zarezati v sivo ekonomijo, plače zaposlenih pa razbremeniti. Podjetja plačujejo visoke zneske, a zaposleni dobijo precej manj, kot bi lahko. Tudi to je eden od razlogov, da mladi odhajajo v tujino, je prepričan.
Slovenija je najsrečnejša država v regiji Adria. Po podatkih svetovnega poročila o sreči se je uvrstila na 22. mesto med 137 državami, vključenimi v raziskavo. Druga je Srbija na 45. mestu in tretja Hrvaška na 48. mestu. Sledi Bosna in Hercegovina na 71. mestu, najmanj srečni pa so Makedonci na 87. mestu.
Najsrečnejši so že šesto leto zapored Finci, sledijo Danci in Islandci, poleg preostalih skandinavskih držav so se med srečneže uvrstile še Nizozemska, Švica, Luksemburg in Nova Zelandija. Na dnu lestvice so predvsem afriške države, najnesrečnejši državi na svetu pa sta od vojne razdejana Afganistan in Libanon.
Beg deponentov podira bančne domine
Ko beli ovratniki iščejo obvode zakona
Googlov odgovor na ChatGPT? Umetno inteligenco stlačiti v vse
Ustanovitelj Instagrama pravi, da je napočil čas za novo družbeno omrežje
BloombergAdria.com
Mali vlagatelji v vrsti za nakup državnih obveznic. Kaj se dogaja?
Začutite duh preteklosti skozi film
BloombergAdria.com
Kako bolje preživeti krizo srednjih let