Po objavi, da ameriški tehnološki velikan Google prevzema hrvaški Photomath, nas je zanimalo, katero podjetje iz regije bi se še lahko znašlo na njegovem radarju.
Google je dobil dovoljenje Evropske komisije za prevzem Photomatha, startupa Damirja Sabola, ki je osvojil tako uporabnike kot vlagatelje. Z izobraževalno aplikacijo, ki s pomočjo kamere na pametnem telefonu rešuje matematične naloge, tudi če so napisane z roko, je Photomath v devetih letih obstoja privabil okoli 350 milijonov uporabnikov in približno 40 milijonov dolarjev tujih investicij, s skladi Menlo Ventures, GSV Ventures, Learn Capital, Cherubic Ventures in Goodwater Capital na čelu.
"Že vrsto let smo predani učenju in izobraževanju in to (prevzem Photomatha, op. a.) ponuja priložnost za boljše odzivanje na potrebe učencev. Tehnologija podjetja Photomath bo Googlu pomagala učencem zagotoviti boljšo izkušnjo pri učenju matematike in razširiti Googlovo ponudbo pomoči uporabnikom pri opravljanju domačih nalog," so povedali predstavniki Googla.
Preberi še
Je na Googlovem radarju za nakup tudi kak slovenski startup?
Tehnološki giganti z nakupi startupov zapolnjujejo tehnološko ali kadrovsko vrzel, pravita sogovorca.
01.03.2023
Koliko je tehnološki gigant odštel za nakup, uradno ni znano. Hrvaški mediji omenjajo kupnino do 550 milijonov evrov. Pri Photomathu nismo dobili potrditve. Poskušali smo izvedeti, kaj se je dogajalo v zakulisju, kdo je pristopil h komu, koliko časa so trajala pogajanja, a te informacije bodo gotovo prišle na dan, ko bo prenos končan. Špekulira se, da je to največji izstop investitorjev na Hrvaškem. Seveda je to vzbudilo apetite in celotna poslovna scena je pripravljena na še več takšnih novic.
Pred dnevi je Sabol na dogodku Invento Summit povedal, da ne načrtuje ustanovitve novega podjetja, temveč bo pomagal podjetnikom pri doseganju ciljev. Dogajanja okrog prevzema ni komentiral.
Kdo bi se še lahko znašel na Googlovem radarju? Na Hrvaškem bi to med drugimi lahko bil majhen startup airt, ki se rad pohvali, da njegova arhitektura nevronske mreže omogoča natančnejše profiliranje in napovedovanje vedenja končnih uporabnikov kot Googlova. "V primerjavi z Googlom so naši rezultati natančnejši, vendar je pomembneje, da nam to uspe s sto- do tristokrat manj parametri. Količina podatkov, potrebnih za usposabljanje in napovedovanje, je tako veliko manjša, kar pomeni tudi manj računalniških virov in nižji skupni strošek," je pred nedavnim za Bloomberg Adria TV poudaril Hajdi Ćenan, direktor in soustanovitelj zagonskega podjetja. Seveda je tu še Microblink, ki z uporabo kamere na mobilnih napravah in umetne inteligence pretvori fotografijo dokumenta in s fotografije prebrano besedilo v računalniški zapis. Iz Microblinka je izšel tudi Photomath, zato imata nekaj podobnih začetnih nastavitev, ki so Googlu očitno všeč.
Google kupuje podjetja iz treh razlogov: da izboljša svoje tehnološke rešitve, razširi mrežo uporabnikov na nišnih geografskih območjih in pridobi talente podjetij, za Bloomberg Adria pojasnjuje Borys Musielak, partner v ameriškem skladu tveganega kapitala SMOK Ventures, ki večinoma vlaga v startupe s področja informacijske tehnologije (IT) v srednji in vzhodni Evropi. Praviloma gre za tehnologijo, ki bi jo moral Google razviti sam, a s prevzemi startupov lahko ta razvojni cikel preskočijo, nadaljuje Jure Mikuž, partner v skladu South Ventures Capital, ki vlaga v tehnološka podjetja v jugovzhodni Evropi.
Ali se Google zanima za nakup katerega od slovenskih startupov? Iz podjetja so odgovorili, da "o tem nimajo informacij, ki bi jih lahko delili". Da bi bil startup zanimiv za Google, bi moral zbrati precejšen kapital in biti globoko v fazi prodora na trg, meni Mikuž. "Google je izjemno selektiven pri prevzemih in tako rekoč nikoli ne posluje s podjetji, ki nimajo večjih operacij in sedeža v Združenih državah Amerike. Poleg tega praviloma izbirajo le naložbe, ki zanje pomenijo tehnološki preboj," pojasnjuje Musielak. To pomeni, da se ne odločajo za nakup nepreizkušenih rešitev.
V skladu s temi kriteriji Musielak našteje tri slovenske kandidate, ki bi bili lahko zanimivi za Google. Prvi je HYCU, ki ponuja storitve kibernetske zaščite podatkov z uporabo porazdeljene hrambe v oblaku. Vendar se po Musielakovem mnenju poraja vprašanje, ali bi se podjetje skladalo z Googlovo strategijo rasti in razvoja. Po njegovi oceni bi lahko bila zanimiva tudi bunny.net, hitro rastoča platforma za dostavo spletnih vsebin, in Genialis, ki razvija na podatkih temelječo platformo za proizvajalce zdravil.
Pri Googlu niso odgovorili niti na vprašanja kolegov iz Srbije, ali bi lahko bilo katero od njihovih podjetij zanimivo za prevzem. Zgovornejši pa so bili tamkajšnji člani IT-skupnosti. Nekateri so prepričani, da bodo številna podjetja, ki zdaj razvijajo posel, postala del Googlovega portfelja, drugi pa trdijo, da srbski trg še ni dovolj razvit in da so podjetja, ki bi sčasoma padla v oči Googlu, že prodana, denimo 3Lateral ali Frame. "Če bi bil v Googlovi koži, bi bil pozoren na Sounder," pravi partner v beograjskem ICT Hubu Kosta Andrić. V mislih ima leta 2019 ustanovljeni startup, katerega tehnološke rešitve uporabljajo ustvarjalci avdioformatov za zaščito blagovnih znamk in ciljno oglaševanje. "Nominacijo za Googlovega kandidata" je prejel tudi srbski startup Publitio, ki razvija platformo v oblaku, na kateri lahko uporabniki shranjujejo in urejajo fotografije ter videovsebine s svojih spletnih strani in mobilnih aplikacij.
Ostaja upanje, da bodo Googlu res sledili tudi drugi vlagatelji, kar so ob objavi novice o prevzemu Photomatha predvideli številni komentatorji, in bodo močneje podprli zagonski trg v regiji Adria, ki je v zadnjih desetih letih postavil trdne temelje. Vse večje zanimanje tujih vlagateljev in razcvet skladov tveganega kapitala na domačih tleh potrjujeta, da so ribe v majhnem jezeru Adria postale dobra vaba za težkokategornike, kot je Google.
V sodelovanju z Ano Ristović in Klemnom Balančem.