Nova interna direktiva zahteva, da se »generativna umetna inteligenca« v nekaj mesecih vključi v vse njihove paradne izdelke.
Umetna inteligenca naj bi bila Googlova zadeva. Podjetje slovi po tem, da dolgoročno stavi na vse vrste tehnologij prihodnosti, večina raziskav, na katerih temelji sedanji val klepetalnih botov z umetno inteligenco, pa je potekala v njihovih laboratorijih. Kljub temu se je zagonsko podjetje OpenAI, ki je novembra lansiralo ChatGPT, izkazalo za vodilno na področju tako imenovane generativne umetne inteligence – programske opreme, ki lahko sama ustvarja svoje besedilo, slike ali videoposnetke. Zaradi njegovega nenadnega uspeha se ga Googlova matična družba Alphabet trudi dohiteti na ključnem podpodročju tehnologije, za katero je glavni izvršni direktor Sundar Pichai dejal, da bo "pomembnejša od ognja ali elektrike".
ChatGPT, ki je po mnenju nekaterih potencialni izzivalec Googlovega tradicionalnega iskalnika, zaradi tesnih povezav podjetja OpenAI z družbo Microsoft predstavlja dvojno grožno. Občutek, da Google morda zaostaja na področju, ki ga ima za svojo ključno prednost, je v Mountain Viewu v Kaliforniji povzročil nemalo tesnobe, trdijo sedanji in nekdanji zaposleni ter drugi blizu podjetja, ki so želeli ostati anonimni, ker ne smejo javno izražati svojega mnenja. Kot pravi eden od sedanjih zaposlenih: "Pri vseh pobudah, povezanih z umetno inteligenco, obstaja nezdrava kombinacija nenormalno visokih pričakovanj in velike negotovosti."
Zaradi teh prizadevanj je Pichai znova prevzel vlogo produktnega vodje in se posvetil podrobnostim funkcij izdelkov, kar je po besedah nekdanjega zaposlenega naloga, ki je običajno daleč pod njegovim plačnim razredom. Tudi Googlova soustanovitelja Larry Page in Sergey Brin sta v podjetju postala bolj dejavna kot pred leti, Brin pa je celo spremenil kodo za Barda, Googlovega klepetalnega bota, podobnega ChatGPT. Po navedbah osebe, ki je seznanjena z zadevo, je višje vodstvo razglasilo alarm, ki vključuje navodilo, da mora biti generativna umetna inteligenca v nekaj mesecih integrirana v vse njihove najpomembnejše izdelke – tiste z več kot milijardo uporabnikov. Kot prvi primer je podjetje marca objavilo, da bodo ustvarjalci na platformi YouTube kmalu lahko uporabljali tehnologijo za virtualno pomerjanje oblačil.
Bloomberg
Nekatere nekdanje zaposlene pri Googlu je to spomnilo na zadnji primer, ko je podjetje izdalo interno direktivo, da se v vsak ključni izdelek vnese novo zamisel: Prizadevanja za to so se začela leta 2011 za promocijo neuspešnega družabnega omrežja Google+. A to ni najboljša primerjava – Google nikoli ni veljal za vodilnega na področju družbenih omrežij, medtem ko je njihovo strokovno znanje na področju umetne inteligence nesporno. Kljub temu je občutek podoben. Bonusi za zaposlene so bili nekoč odvisni od uspeha storitve Google+. Sedanji in nekdanji zaposleni pravijo, da bodo nekatere zaposlene med drugim ocenjevali na podlagi uspešne integracije generativne umetne inteligence v njihovo delo. "Streljamo na slepo," pravi eden od Googlovih zaposlenih. "Vendar to ni niti približno toliko, kolikor je potrebno za preoblikovanje podjetja in doseganje konkurenčnosti."
Na koncu je bila mobilizacija okoli Google+ neuspešna. Družabno omrežje se ni prijelo in Google je leta 2018 storitev za uporabnike zaprl. Nekdanji Googlov vodstveni delavec meni, da je ta neuspeh poučna zgodba. "Larry je naročil, da mora vsak izdelek vsebovati družbeno komponento," pravi ta oseba. "Končalo se je precej slabo."
Tiskovni predstavnik Googla je zavrnil primerjavo med alarmom in kampanjo Google+. Medtem ko je direktiva o platformi Google+ veljala za vse izdelke, je po besedah tiskovnega predstavnika sedanje spodbujanje umetne inteligence v veliki meri vključevalo spodbujanje Googlovih zaposlenih k internemu preizkušanju orodij umetne inteligence v podjetju, kar je običajna praksa v tehnologiji, imenovana "dogfooding" oziroma testiranje lastnih izdelkov. Na področje umetne inteligence so se preusmerili le tisti Googlovi zaposleni, ki se ukvarjajo s povezanimi projekti, medtem ko večina sprememb ni občutila, pravi tiskovni predstavnik.
Google ni edini, ki je prepričan, da je umetna inteligenca zdaj vse. Silicijeva dolina je čisto ponorela za tem, saj se vlagatelji tveganega kapitala in podjetniki nenadoma razglašajo za vizionarje na področju umetne inteligence, puščajo ob strani nedavne obsesije, kot je veriženje blokov, cene delnic pa po napovedih uvajanja umetne inteligence skokovito rastejo. V zadnjih tednih je izvršni direktor podjetja Meta Platforms. Mark Zuckerberg več pozornosti namenil umetni inteligenci kot metaverzumu – tehnologiji, ki jo je nedavno označil za tako temeljno za podjetje, da je bilo treba spremeniti njeno ime, poročata dobro obveščena vira.
Bloomberg
Nova navodila so dobrodošla novica za nekatere pri Googlu, ki dobro vedo, da se je Google v preteklosti ukvarjal s špekulativnimi raziskavami, ki so se zataknile, ko jih je bilo treba komercializirati. Člani nekaterih ekip, ki že delajo pri projektih generativne umetne inteligence, upajo, da bodo zdaj lahko "pošiljali več izdelkov in imeli več vpliva, namesto da bi šlo le za raziskovalno dejavnost", pravi eden od ljudi, ki so seznanjeni z zadevo.
Dolgoročno morda ne bo pomembno, da si je OpenAI za nekaj mesecev prisvojil ves prostor v javni razpravi, glede na to, koliko dela je Google že opravil. Pichai je leta 2016 začel govoriti o Googlu kot o podjetju, ki se osredotoča na umetno inteligenco. Podjetje že več let uporablja strojno učenje za svoje oglaševanje, hkrati pa umetno inteligenco vgrajuje tudi v ključne potrošniške izdelke, kot sta Gmail in Google Photos, v okviru katerih s to tehnologijo pomaga uporabnikom pri sestavljanju e-poštnih sporočil in organizaciji slik. Raziskovalno podjetje Zeta Alpha je v nedavni analizi sto najbolj citiranih raziskovalnih člankov o umetni inteligenci med letoma 2020 in 2022 ugotovilo, da na tem področju prevladuje Google. "Na koncu se je izkazalo, da je bil Google nekakšen speči velikan v zaostanku, ki ga mora zdaj nadoknaditi. Mislim pa, da v resnici ni tako," pravi Amin Ahmad, nekdanji raziskovalec umetne inteligence pri Googlu in soustanovitelj zagonskega podjetja Vectara, ki podjetjem ponuja orodja za glasovno iskanje. "Menim, da je bil Google pri uporabi te tehnologije v nekaterih svojih ključnih izdelkih pravzaprav zelo dober, in to leta in leta pred svojimi tekmeci."
Google se je spopadal tudi z napetostjo med svojimi komercialnimi prioritetami in potrebo po odgovornem ravnanju z novo tehnologijo. Obstaja dobro dokumentirana tendenca, da avtomatizirana orodja odražajo pristranskost, ki je prisotna v podatkovnih nizih, na katerih so bila usposobljena, pojavljajo pa se tudi pomisleki glede posledic testiranja orodij v javnosti, preden so pripravljena. Zlasti generativna umetna inteligenca je povezana s tveganji, zaradi katerih Google ni hitel s trženjem. Klepetalni bot bi lahko na primer pri iskanju posredoval en sam odgovor, za katerega bi se zdelo, da prihaja neposredno iz podjetja, ki ga je ustvarilo, podobno kot se zdi, da je ChatGPT glas podjetja OpenAI. To je bistveno bolj tvegano kot zagotavljanje seznama povezav do drugih spletnih mest.
Zdi se, da je Googlovalarmni zvonec toliko zamajal njihove izračune tveganja in donosa na način, da je zaskrbelo nekatere strokovnjake na tem področju.
Emily Bender, profesorica računalniškega jezikoslovja na Univerzi v Washingtonu, pravi, da Google in druga podjetja, ki so se pridružila trendu generativne umetne inteligence, svojih izdelkov umetne inteligence morda ne bodo mogla usmeriti stran od "najbolj očitnih primerov pristranskosti, kaj šele od razširjenih, a nekoliko subtilnejših primerov". Tiskovni predstavnik pravi, da Google svoja prizadevanja utemeljuje na načelih lastne umetne inteligence, torej na leta 2018 objavljenih smernicah odgovornega tehnološkega razvoja, in dodaja, da je podjetje še vedno previdno.
Druge družbe so že pokazale, da so pripravljene stopiti korak naprej, ne glede na to, ali bo Google to storil ali ne. Eden najpomembnejših prispevkov Googlovih raziskovalcev na tem področju je prelomni članek z naslovom Pozornost je vse, kar potrebujete (angl. Attention Is All You Need), v katerem so avtorji predstavili transformerje: sisteme, ki modelom umetne inteligence pomagajo pri iskanju najpomembnejših informacij v podatkih, ki jih analizirajo. Transformerji so zdaj ključni gradniki velikih jezikovnih modelov, tehnologije, ki poganja sedanje klepetalne bote – "T" v ChatGPT pomeni "transformer". Pet let po objavi članka so vsi avtorji razen enega zapustili Google, ker so se nekateri želeli osvoboditi omejitev velikega in počasi delujočega podjetja.
So med več deset raziskovalci umetne inteligence, ki so se pridružili OpenAI in številnim manjšim zagonskim podjetjem, kot so Character.AI, Anthropic in Adept. Nekaj zagonskih podjetij, ki so jih ustanovili nekdanji zaposleni pri Googlu – med njimi Neeva, Perplexity AI, Tonita in Vectara –, si prizadeva za preoblikovanje iskanja z uporabo velikih jezikovnih modelov. Ker ima le nekaj ključnih mest znanje in sposobnosti za njihovo izgradnjo, je konkurenca za te talente "veliko večja kot na drugih področjih, kjer metode modelov za učenje niso tako specializirane«, pravi Sara Hooker, nekdanja članica raziskovalne skupine Google Brain, ki zdaj dela v zagonskem podjetju za umetno inteligenco Cohere.
Nič nenavadnega ni, da ljudje ali organizacije pomembno prispevajo k razvoju ene ali druge pomembne tehnologije, nato pa nekdo drug brez njih doseže osupljive finančne dobičke. Keval Desai, nekdanji uslužbenec Googla, zdaj pa direktor podjetja za tvegani kapital Shakti, navaja primer raziskovalnega laboratorija Xerox Parc, ki je postavil temelje dobe osebnih računalnikov, nato pa sta se pojavila Apple in Microsoft, ki sta na njegovem hrbtu zgradila svoj imperij, vreden bilijone dolarjev (evrov). "Google želi zagotoviti, da ne bo postal Xerox Parc svoje dobe," pravi Desai. "Tam so se zgodile vse inovacije, a nobena ni prišla do izvedbe."
Google, ki je pogosto počasi komercializiral raziskave, je bil glede svojih izdelkov umetne inteligence previden, dokler napredek ključnega tekmeca ni spremenil njegovega sistema ocenjevanja tveganja in koristi.
.webp){kind=icon}