Že več kot pol milijarde evrov za sanacijo po poplavah

Iz državnega proračuna je bilo za odpravljanje posledic lanskih katastrofalnih poplav do sredine marca izplačanih 611 milijonov evrov, pišejo na vladni spletni strani. Tretjino tega zneska je Ministrstvo za naravne vire in prostor izplačalo občinam, med večjimi financerji je tudi Direkcija za vode.

Sledita Direkcija za infrastrukturo z denarjem za sanacijo cest ter Ministrstvo za delo, ki je izplačevalo socialno pomoč prizadetim prebivalcem. Gospodarsko ministrstvo je izplačalo 35 milijonov predplačil za škodo v gospodarstvu. Za obnovo stanovanj je bilo izplačanih 30 milijonov.

A glavna izplačila še sledijo, saj se škoda meri v milijardah. To pa so tudi priložnosti za gospodarstvo. O priložnostih in tudi poteku sanacije in del po poplavah so govorili v oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV.

Sanacija poplavljenih objektov

Kot je povedal Tadej Gosak, direktor podjetja Marles hiše Maribor, so se v njihovem podjetju takoj po poplavah povezali z lastniki poškodovanih objektov. ''Nudili smo jim vso potrebno podporo in pomoč, večino od njih obiskali in jim dali informacije za ukrepe za sanacijo in omejitev škode,'' razlaga Gosak.

Z nekaterimi lastniki so se tudi dogovorili za sanacijo. ''Povprečen čas, ki smo ga potrebovali za to, je bil okrog 70 dni. Od dneva poplav do vselitve v prostor, ki je bil popolnoma presušen in obnovljen, je minilo samo dobre tri mesece,'' je zadovoljen Gosak. 

Montažne hiše je možno kvalitetno sanirati. Postopek je po izkušnjah Gosaka bistveno bolj preprost kot pri klasični gradnji. ''Odprejo se stene, odstrani navlažen material, posuši. Sušenje traja bistveno krajši čas,'' prednosti razloži direktor Marlesa. 

Gradnja novih objektov

Izkušnje bi po njegovem mnenju veljalo upoštevati tudi pri gradnji novih objektov oziroma naselij, ki bodo nastala po poplavah. Čeprav je način gradnje odvisen od investitorjev, pa Gosak pravi, da je lesena montažna gradnja zelo učinkovita, ker se več dejavnosti izvaja vzporedno.

Po fazi načrtovanja ''se lahko začnejo gradbena dela s pripravo betonskih plošč na gradbišču in v istem času se lahko že proizvajajo elementi posameznih objektov v proizvodnji, ki se potem v nekaj dnevih namestijo na gradbišču, in objekti so primerni za finalizacijo,'' pravi Gosak.

V primerjavi s klasično gradnjo je po njegovem mnenju tovrstna gradnja hitrejša za približno leto dni. Takšna gradnja je tudi trajnostna. Sogovornik poudarja, da so glavni vzroki za ekstremne vremenske pojave spremembe, ki jih je povzročil človek.

''Če ne bomo spremenili svojega načina življenja in delovanja, bodo te posledice samo še hujše,'' pravi Gosak. Gradbeništvo prispeva približno 38 odstotkov vseh emisij na svetu, kar pomeni, ''da smo med najbolj odgovornimi industrijami za vremenske spremembe,'' razlaga podporo trajnostni gradnji.

Trajnostni način gradnje pomeni tudi uporabo drugačnih materialov ali, kot pravi Gosak, materialov, ''ki jih narava producira sama. In tu je les zagotovo edini pravi odgovor.'' Drugi material namreč potrebujejo bistveno več energije za proizvodnjo, les pa ima celo negativni ogljični odtis.

Kako bo potekala gradnja?

Z državo so se v Marlesu že pogovarjali o gradnji, a jih pristojni niso kontaktirali s predlogi in načrti za gradnjo nadomestnih objektov. Po doslej znanih usmeritvah bodo možni trije načini gradnje novih objektov na prizadetih območjih. 

Prvi bo odškodnina oškodovancem, ki se bodo po tem sami odločili za način rešitve stanovanjskega problema. Druga možnost je zagotovitev nadomestne lokacije, na kateri bi oškodovani v lastni režiji gradili in se odločili za tip objekta. ''Po tretjem programu pa bi država ali lokalna skupnost investirala v namestitvene enote in jih ponudila oškodovanim prebivalcem,'' razlaga Gosak.

Marles je sposoben letno izdelati 50 do 100 tovrstnih objektov letno. ''Ampak seveda ne čez noč,'' je jasen Gosak. Zato, da bi se lahko pripravili ''na povečan obseg proizvodnje, predlagamo vladi in pristojnim, da nam čim prej dajo informacijo o tem, kaj od nas pričakujejo''.

Dolgotrajno odpravljanje posledic

Vsi ponudniki tovrstnih rešitev morajo namreč zagotoviti dovolj velike kapacitete, tudi za pridobivanje in izučitev ustreznih kadrov, ki bi v več izmenah lahko pospešeno proizvajali objekte. To bi bila zagotovo priložnost za dodatno spodbudo razvoju slovenskega lesnega sektorja.

Marsikje se še soočajo s težavami pri obnovi. ''Domovi nekaterih občanov še vedno niso sanirani, pri nekaterih je bila škoda tako velika, da še danes opravljajo sanacijska dela,'' je v oddaji povedal župan gorenjske občine Komenda Jurij Kern, kjer je bilo v poplavi poškodovanih veliko objektov.

Kot pravi Kern, je bilo treba v številnih poplavljenih stanovanjih in hišah ''umakniti estrihe, na novo presušiti hiše in šele zdaj ljudje počasi stanovanja spravljajo v stanje, kot je treba.'' V blokovskem naselju Zeleni gozdiček so se razmere po njegovem vedenju že izboljšale, deloma so obnovili tudi tista stanovanja, ki so bile popolnoma uničena.

''Seveda se pa bojimo stranskih učinkov, ki jih poplava prinese v takšnem objektu. To je kapilarni vlek vlage v stanovanjih, ki niso bila poplavljena. Zdaj se pojavljajo težave, ki niso bile prepoznane ob času poplav in jih ni bilo mogoče ustrezno zabeležiti v sistemu,'' razlaga Kern.

Sanacije vodotokov in gradnja zadrževalnikov

V občinah je bila ena izmed prvih prioritet čiščenje vodotokov. Kot je povedal župan, so s tem zagotovili ustrezno pretočnost, kar se je obrestovalo že ''pri pozno oktobrskih in novembrskih padavinah''.

Zdaj so na vrsti zahtevnejši ukrepi, ki bodo dolgoročno omogočili protipoplavno zaščito in odpravo posledic ujme. ''Celoten sanacijski program še ni znan,'' razlaga Kern. Njegova želja je predvsem ureditev celotnega porečja Pšate v občini Komenda, tudi njenih manjših pritokov.

Izgraditi želijo zadrževalnike, tako na Pšati, Tunjščiči in nekaterih drugih potokih, pa razlivno polje v vasi Suhadole, da ''bomo lahko rekli, da smo varni pred poplavami,'' razlaga župan. Čeprav bo omenjene dejavnosti vodila država, pa si želi občina želi imeti nadzor nad potekom del.

Občina bi morala od države najprej pridobiti ''celoten načrt dela, ga potrditi, ustrezno spremlja dela, na koncu naj država tudi odda poročilo,'' idealen scenarij razlaga Kern. S takšnim tehničnim poročilom bi občina tudi dobila podatek o tem, kaj je bilo narejeno.

Po Kernovih izkušnjah je država operativna, težave pa pričakuje, ''ko se bodo pokazale večje potrebe po denarnih sredstvih''. Sploh ob morebitnih težavah, ki so bile spregledane ali, ki se bodo pojavile med deli. Občinski proračuni kakšnih dodatnih obremenitev ne bi prenesli.

Posel za gradbince

Vsekakor so vse omenjene dejavnosti lahko priložnost za gradbince. ''Z lokalnimi gradbinci smo že v času poplav sklenili dogovor, da bomo obdržali cene, ki so veljale pred poplavami,'' pravi župan, seveda ob upoštevanju dejavnikov, kot so inflacija oziroma višje cene surovin.

Kern pravi, da bo posla za gradbince dovolj, saj bodo dejavnosti dolgotrajne. Opozarja pa, da gradbincev ni na pretek in zato upa, da to dejstva sploh večji gradbinci ne bodo izkoriščali za dvig cen njihovih storitev.

Gradbinci so zdaj večinoma izvajali intervencijske ukrepe, ki se zaključujejo, je v oddaji razložil Primož Banovec z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in direktor Inštituta za vodarstvo. S tem so se vzpostavili osnovni pogoji, da sistem odvodnje funkcionira.

Sama sanacija bo trajala bistveno dlje, razlaga Banovec, štiri ali pet let, pomeni pa, ''da se bo infrastruktura vzpostavila, kot je bila pred poplavo, v enakih gabaritih''. Šele temu bo sledila faza izboljšave stanja, torej dejanskega prilagajanja na podnebne spremembe, ki bo trajala več desetletij.

Tudi Banovec se strinja, da so naštete dejavnosti priložnost za gradbince. Spomni na podobne priložnosti v preteklosti, kot je bila gradnja avtocestnega programa ali pred desetletjem gradnja kanalizacijskih sistemov.

Bo denarja dovolj?

''To zdaj je nova priložnost, ki ji Evropa reče zelena delovna mesta, prilagajanje podnebnim spremembam. In to je nova dimenzija,'' razlaga Banovec. Kar ga dolgoročno skrbi, je predvsem načrtovanje ustreznih denarnih sredstev.

''Predvsem kritičnost vidim v tem, ali bodo v časovnem horizontu čez tri, štiri leta načrtovana sredstva za sanacijo, ki se gibljejo v stotinah milijonov evrov, pod neko drugo vlado ali v drugih resničnostih, še vedno na razpolago,'' se sprašuje strokovnjak za vode.

Nekatere države za to namenjajo nekajkrat več sredstev kot pri nas. V Sloveniji imamo sistemski vir, ki se mu reče vodni sklad in je namenjen naložbam. Ampak verjetno se bo treba ''pogovarjati o resnosti dimenzije izziva, ki je pred nami,'' je realen Banovec.

Težava je tudi v pomanjkanju ustrezno izobraženega kadra s področja vodarstva, ki se je v Sloveniji desetletja zapostavljalo. Ni pa mogoče pričakovati, da se bo kadrovski potencial čez noč povečal, opozarja sogovornik. Kritični je tudi do pomanjkanja inženirjev v državni upravi.

To bo kritično pri obsežnem javnem naročanju ob vseh načrtovanih investicijah. ''Če se pojavi vprašanje, ali lahko izkušenega inženirja z dvajsetletnimi izkušnjami zaposlijo v državni upravi, bi rekel, da ne ali, da je to skoraj nemogoče,'' pravi Banovec, razlog pa je predvsem v premajhnih plačah.

Tudi zato se pojavljajo razmišljanja o ustanovitvi za načrtovane investicije specializiranega projektnega podjetja, primerljivega z Darsom. ''Brez podjetja za gradnjo avtocest verjetno ne bi imeli avtocest ali pa bi bile izgrajene počasneje,'' realno opozarja sogovornik.

Banovec predvsem opozarja na nujnost vzpostavite delujočega sistema, v katerem bodo sodelovali inženirji, nadzor, v katerem bo zagotovljeni viri financiranja in tudi demokratična kontrola procesov. O tem se vsaj govori, ne bi pa smeli tovrstnih potez potegniti čez noč, pravi Banovec.

Več v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar