.webp){kind=icon}
Gospodarska zbornica Slovenije je za leto 2023 na slovesnosti v Cankarjevem domu v sredo podelila štiri nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. To so najstarejša in najprestižnejša tovrstna priznanja v Sloveniji.
Komisija pri podeljevanju upošteva vidik dolgoročnega razvoja družbe, ocenjuje razvojne strategije podjetij na področju razvoja, naložb in prodaje, poudarek je med drugim tudi na inovativnosti in vodenju.
Nagrade so prejeli Milan Košeljnik, ustanovitelj in direktor družbe Kolding s Prevalj, Dragan Mešič, ustanovitelj in direktor družbe Megras iz Murske Sobote, Robert Medle, direktor družbe Roletarstvo Medle iz Novega mesta, in Janko Koprivec, ustanovitelj in prokurist podjetja Siliko z Vrhnike.
Siliko v 30 letih do 600 zaposlenih
Koprivec je začel z obrtjo leta 1984, leta 1993 je iz obrtne delavnice nastalo podjetje Siliko, ki proizvaja tehnične izdelke iz termoplastov, elastomerov in tekočega silikona. "Letos je 40 let mojega aktivnega dela v podjetništvu," bogate izkušnje opiše Koprivec.
Kupci njihovih izdelkov so večinoma iz Evrope, 90 odstotkov izdelkov namreč izvozijo. "Avtomobilska industrija je naš glavni kupec, trije partnerji v nemški avtomobilski industriji, ampak delamo za širši krog, tudi za tovorna vozila, belo tehniko, gradbeno industrijo, tudi medicino," pove Koprivec.
Njihova prednost je "inovativnost, predvsem pa prilagodljivost in večno iskanje boljših rešitev", pravi Koprivec. Na vprašanje, koliko vlagajo v razvoj, se nasmehne in pravi: "Ali bi rekel kot lastnik, preveč, verjetno vsa prosta sredstva, ki jih imamo, vlagamo v rast in razvoj." Rast in razvoj je včasih težko ločiti, razloži.
Aktivno so udeleženi tudi pri zelenem prehodu: 20 odstotkov njihove proizvodnje je že vezane na električne avtomobile. Za lastne potrebe proizvajajo tudi 10 odstotkov električne energije, vse več pa uporabljajo tudi reciklirane materiale. Ne le v plastiki, tudi pri gumi.
"Uporaba reciklatov v gumi je novost, mi pa jih uporabljamo že 10, morda 15 let. Pred časom je bila to skrivnost, ker kupci niso želeli reciklatov, danes pa to spodbujajo," razloži Koprivec načelo varčnosti, ki je vodilo do konkurenčne prednosti.
V podjetju ustvarjajo skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Po 40 letih Koprivec upa, da bodo njegovi nasledniki razvoj podjetja nadaljevali po zastavljeni poti, saj so zato zagotovljeni vsi pogoji. "Vse je odvisno od gospodarskega položaja, od ekipe, ki bo podjetje vodila," je jasen sogovornik.
Težave pa vidi tudi zunaj podjetja, saj okvir, "v katerem delujemo, postavljajo drugi, ne mi sami. In ta okvir ni ravno prijazen za gospodarstvo v Sloveniji," pravi nagrajenec GZS. Vse, kar si podjetniki želijo, doda, je stabilno okolje.
"Država bi morala postaviti ohlapen okvir in s tem bi podjetniki prišli do izraza, ukvarjali bi se s poslom, ne pa nenehno z direktivami, predpisi, novo zakonodajo, davki, ki so vsako leto drugačni," je kritičen Koprivec.
A žal lahko podjetniki tudi kot člani organizacij na pogoje, ki jih ustvarja politika, "vplivajo zelo malo", realno pove ustanovitelj Silika. Pozitivno je, da je malo in srednje veliko gospodarstvo "krepko in zdravo, ker ga vodijo ljudje z zdravimi nameni, seveda pa ni popolnoma odporno in ga lahko zunanji vplivi zamajejo", opozarja Koprivec.
Celoten pogovor v priloženem videu.
Megras je konkurenco premagal s kakovostjo
V letu osamosvojitve države ustanovljeni Megras se je na začetku ukvarjal z gradbeništvom, pravi ustanovitelj in direktor Dragan Mešič. V oglasu v reviji Obrtnik pa so videli "novo priložnost, kupili stroje za kovinsko proizvodnjo prirobnic in začeli z novo smerjo".
Pri proizvodnji prirobnic vztrajajo še danes. Poleg tega opravljajo storitve z dvigali, dejavnost nizkih gradenj pa so po koncu avtocestnega programa opustili. Ta del "smo dobro zvozili, vse smo dobili plačano", je ob pogledu v preteklost hvaležen Mešič.
Tudi 90 odstotkov Megrasove proizvodnje gre v izvoz. Mešič pravi, da na evropskem trgu ne poznajo konkurence, ker so jo "že pred leti odrinili zaradi zagotavljanja kakovosti".
Ker je njihov izdelek polizdelek, ki ga kupci oplemenitijo, pa vidi večjo težavo, da Evropa zaradi vhodnih cen in energentov ni več globalno konkurenčna. To tare tako njih kot njihove večinoma evropske kupce. Zato, dodaja, "ogromno vlagamo v tehnologije za večjo produktivnost, s katero to dodano vrednost opravičujemo".
Ker v svetu trendi niso enaki evropskim, pa ne morejo dvigovati cen v neskončnost, "kakor narekujejo inflacijski pritiski". Res je, da so se cene materialov v zadnjem letu umirile. "Energija in plače pa se niso spustile na raven izpred covida ali pa izpred ukrajinskega konflikta," je vseeno zaskrbljen Mešič.
Zato tudi nagrajenec GZS ni navdušen nad spreminjanjem družbenega okolja. "Definitivno ima naša vlada veliko priložnosti za izboljšanje položaja gospodarstvenikov. Mi, mali igralci, pa si želimo, da imamo mir in čim manj sprememb, da lahko mirno opravljamo svoje delo," pove ustanovitelj Megrasa podobno kot skoraj vsi slovenski gospodarstveniki.
"V službo se hodi za denar," odgovori Mešič na vprašanje o motivu v poslu. A zaključi bolj optimistično in tudi vizionarsko, ko pravi, da je ''Slovenija moja domovina, ne mislim iti nikamor in verjamem, da bo skozi oblake v kratkem posijalo sonce".
Celoten pogovor v priloženem videu.
