Kosin, Inea o energetiki: 'Tako, kot so podjetja delala do zdaj, ne bodo mogla več'

Z novim letom prehajamo na nov omrežninski sistem, ki bo uvajal več tarif kot sedanji. Kako se bodo temu prilagodila podjetja, smo govorili s Petrom Kosinom, ki vodi slovensko podjetje Inea. To se ukvarja z avtomatizacijo in računalniškim vodenjem procesov, ima pa tudi vodilno vlogo na področju industrijske energetike.

"Tako kot so podjetja delala do zdaj, ne bodo več mogla. Preprosto bo predrago. Mogoče ne naslednje leto, ampak kasneje zagotovo," je med drugim povedal Kosin. Končen cilj podjetja je, da avtomatizira linijo, jo poveže s sončno elektrarno in baterijskim hranilnikom, potem pa te elemente usklajuje med sabo. 

Intervju s Kosinom smo razdelili na dva dela. V prvem si lahko preberete več o robotizaciji procesov, uvedbi delavskega solastništva, pa tudi o umetni inteligenci.

Kaj opažate pri podjetjih, kako se pripravljajo na novo realnost?

Zelo jih zanima. Seveda je treba dodati, da ne vemo, kaj prinaša prihodnost, niti ne moremo pričakovati stabilnosti. Tudi to, kar prihaja naslednje leto, bi lahko bilo precej zapleteno, saj je za Slovenijo novost, v tujini pa je ta sistem že davno presežen. Zdaj bomo šli na večtarifni sistem, ponekod v tujini pa poznajo že dinamični tarifni sistem, se pravi, da se niti za eno uro vnaprej ne da napovedati, kakšna bo cena.

Imamo rešitev, ki smo jo razvijali vsa ta leta. Sicer je namenjena industriji, saj je potrebne malo več porabe, da se ekonomsko splača, čeprav bi se družbi kot celota to moralo splačati. Tako bi namreč znižali investicije v omrežje, prav tako bi bile s takimi sistemi nižje in manj pogoste konice. Ne gre pričakovati, da bo družba to povsod podpirala, ampak zdaj se ti sistemi izplačajo. No, tudi prej so se, ampak zdaj se še bolj. Vidimo veliko zanimanja javnosti, postavljamo tudi pilotne projekte, konkretno prav za ta spremenjen izračun omrežnine, ki prihaja. 

Kako pa se izkažejo ti sistemi za optimalno uravnavanje porabe energije v praksi?

Gre za programsko opremo, s katero hitro prideš do določenega učinka.

Inea

Koliko se lahko podjetju na tak način znižajo stroški?

Zadržane ocene prihranka so od sedem do 15 odstotkov. Gre za energetske stroške, čeprav je tudi to kompleksno: kako je sestavljena cena, ki jo dobite na položnici za elektriko, kaj je omrežnina, kaj je energija. To se bo v prihodnosti spreminjalo. Že samo zavedanje in to, da imate fleksibilen sistem, ki se lahko z novimi parametri prilagaja, bo prednost. 

Kakšna pa je vaša ocena novega omrežninskega sistema? Ali se bodo podjetja sploh sposobna temu prilagajati?

Tako kot so delala do zdaj, ne bodo več mogla. Preprosto bo predrago. Mogoče ne naslednje leto, ampak kasneje bo, ker ta sistem, da nekdo drug plačuje, ni več vzdržen. Realne stroške bo treba plačati in podjetja se bodo morala prilagajati. Vidimo pa, da so nekatera podjetja bolj dovzetna in so pripravljeni marsikaj razmisliti, ker to je tudi miselni preskok.

Spet drugi pa pravijo: mi nič ne moremo, smo že vse optimizirali, nič se ne da spremeniti. Potem pa na mizo vržeš banalni primer: kdaj pa pridete v službo, in rečejo ob šestih. Zakaj pa ne ob 6.10? Če bi ekonomski izračun pokazal, da se to dejansko splača, v čem je problem? Tega sicer sam pavšalno ne moreš oceniti, ker bo preveč podatkov, za to potrebuješ avtomatski sistem, ki ti pove, kako je najbolje. Potem se odločiš, ali si se pripravljen temu prilagoditi ali ne.

Verjetno je to odvisno tudi od sezone, ne nazadnje od sonca. 

Tudi.

Ste specializirani ali delate vse, tudi z vidika upravljanja sončnih elektrarn? 

Ne, delamo vse. Imamo znanje za optimizacijo porabe v energetiki in tukaj znamo svetovati. To počnemo že od vsega začetka. Tudi glede sončnih elektrarn svetujemo. Seveda je treba ponujati postopno, celovito rešitev, tudi baterijske hranilnike spremljamo, pri vodiku smo aktivni. Pogledamo vse, kar je na voljo. V Sloveniji marsikaj obstaja, pa se ne izrablja. O geotermalni energiji veliko poslušamo in marsikje je, pa je nočemo ali kaj? Nujno je, da se vključuje skupnost, da ne pride do parcialnih rešitev, ki nekomu prinašajo korist, drugo pa zanemarimo.

Inea

 

Kako pa sodelujete z distributerji? 

Zagotovo premalo. So pa nekateri zelo napredni in se zanimajo za vse možne rešitve, ki bi posredno pomagale tudi njim. Ta sistem je sicer zelo kompleksen in na prvi pogled distributer nima nič od tega, če njihove stranke optimizirajo porabo. V resnici pa ima, saj je to povezano z vložki v sistem. Vprašanje je tudi, komu gre omrežnina, potem za kaj je namenjena in tako naprej. To je zelo kompleksna tematika, ki jo bo enkrat treba obdelati.

Bi bilo lažje, če bi bil samo en distributer na ravni države? Trenutno jih je še vedno pet. 

Ne vem, ali bi bilo lažje. Še vedno bi bilo enako število deležnikov, ki bi se morali dogovoriti. Mislim, da distributerji med sabo kar dobro sodelujejo in so dovzetni za novosti. Ne vidim, da nekdo ne bi hotel slediti ali da bi se branil sprememb. Vidimo zelo veliko proaktivnih akterjev, od proizvajalcev energije do distributerjev.

Za zdaj nimate rešitev za gospodinjstva – pa je to morda potencialna tržna niša? Bi se temu lahko prilagodili? 

Lahko bi se prilagodili tudi za gospodinjstva. V naših razvojnih projektih so manjše entitete, seveda pa je težje, saj mora biti sistem veliko bolj zmogljiv, ker so posamezne enote manjše. Zbrati moraš skupaj več manjših entitet za eno potencialno energijo, ki ima dovolj velik pomen. Vse toplotne črpalke in fotovoltaika, ki je zdaj na strehah, bi bilo nujno združiti. Naš sistem tega ne omogoča, ampak gledati moramo tudi našo proizvodno kapaciteto. Pa tudi to, koliko je finančno sposobno vložiti eno gospodinjstvo. Oprema, ki bi bila namenjena za gospodinjstva, mora biti res poceni. Če govorimo v rangu nekaj sto evrov, smo že na meji. Za to bi potrebovali širši konsenz in podporo, financiranje. Zagotovo je to nujno vključiti, je pa dobro, da se vedno najprej lotiš tam, kjer je največji učinek. 

Tudi z Aleksandrom Mervarjem, prvim možem Elesa, smo govorili o potencialni problematiki toplotnih črpalk, če so vse vključene hkrati.

Ja, ampak vse te črpalke so vodljive. Potrebovali bi avtomatizacijo na ravni države. 

Ampak o tem se ne pogovarjate z ministrstvom?

Ne, o tem ne. A se tega zavedam. Tudi pilotno so postavljali podobne sisteme, mi smo bili zraven pred leti. Tukaj bi morala nastopiti država prek svoje strategije. To bi morali podpreti in načrtovati, kako se izvede in tudi katere cilje se zasleduje. 

Ali imate kakšnega konkurenta, sploh na tem področju?

So konkurenti, ampak nihče nam nikoli ni bil enak na nobenem področju. Tudi v tujini ni podjetij, ki bi nam bila povsem enaka, samo v kakšnem tržnem segmentu. Malo je podjetij, ki imajo toliko znanja v industriji, da si dejansko njihov sistem upa vplivati na industrijski proces.

Inea

 

Če čisto plastično poveva, lahko avtomatizirate linijo, jo povežete s sončno elektrarno in hranilnikom in vse to usklajujete med sabo?

Tako, to je ideja. Ni vsaka linija taka, da ima veliko hrambo, ampak načeloma so linije, ki imajo veliko hrambo energije. Škoda je, da to spustimo. 

Lahko navedete kakšen primer podjetja, ki ima dobre rešitve? 

Sam ne bi rekel, da imajo celovito rešeno. Se pa pogovarjamo z njimi, pokažejo zanimanje. Nekateri so tudi že mislili, da so težavo rešili, ko so dobili hranilnik, ali pa s souporabo kakšnega hranilnika, potem pa so ugotovili, da so še rezerve. Dejansko če hočeš vse optimizirati, moraš najeti podjetje.

Bi država morala dajati spodbude?

Malo je žalostno, da ni podpore tam, kjer se ne splača neposredno ali pa takoj, recimo sistemi izravnave konic so se vedno splačali. Najkasneje v dveh letih bi se denar povrnil. Ampak gre za majhen denar in potem nekdo, ki plačujejo milijonske račune, misli, da se mu za 30 tisoč evrov ne splača. Za širšo družbo je to velika škoda. Razumem, da nima časa, da se ukvarja s tem 'drobižem', ampak nekdo bi moral dajati spodbude. Ko vse sešteješ, je tega veliko.

Potem vidim težavo tudi pri dimenzioniranju samega distribucijskega sistema. Dimenzioniran je namreč tako, da pokrije tudi vse viške. Vsak se lahko spomni, da vse prižge hkrati in sistem mora to požreti. Sicer pa večinoma deluje na 20 odstotkov zmogljivosti. Zakaj se mora vse te milijone dati v razvoj sistema, če je možno priti bližje. Z novo omrežnino gre za korak v to smer, ampak ni vse usklajeno. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar