.webp){kind=icon}
Za slovenskim turizmom je rekordno leto 2023. Obisk je bil na predkoronskih ravneh, po številu nočitev je bil dosežen nov rekord. Okrevanje je bilo hitrejšega od svetovnega povprečja. Lani je bilo prenočitev celo za dva odstotka več kot v doslej turistično najuspešnejšem letu 2019, so navedli na statističnem uradu.
Slovenijo je v celem letu obiskalo skoraj 6,2 milijona turistov, kar je 5,5 odstotka več kot predlani. Ti so ustvarili 16,13 milijona prenočitev ali 3,5 odstotka več. Skoraj tri četrtine nočitev so ustvarili tujci. Pri njih so bolj popularni mesta in gore, pri domačih zdravilišča in obala in prav v teh dveh vrstah občin so beležili padec obiska.
Med tujimi gosti so prednjačili Nemci, sledili so Italijani, Avstrijci, Čehi, Nizozemci in Hrvati. Prav število slednjih se je najbolj povečalo. Kot je v oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV dejala Livija Kovač Kostantinovič, vodja domačega PR na Slovenski turistični organizaciji (STO), so s številkami zadovoljni.
Rekord bi bil morda še bolj izrazit, če ne bi bilo avgustovskih poplav. Te so ''zmanjšale obisk prizadetih območij, tako da lahko le ocenjujemo, da bi bilo število prihodov in prenočitev še višje, če poplav ne bi bilo,'' je jasna Kovač Kostantinovič.
Kljub poplavam pa poletno sezono ocenjujejo kot uspešno. Poplave so vplivale na nekaj manjši obisk v avgustu, a kot poudarjajo na STO, je bila poletna sezona 2022 rekordna in je sezono 2019 presegla za več kot 7 odstotkov.
Finančni izkupiček v 11 mesecih prek 3 milijard
Tudi s finančnim izkupikom so v STO zadovoljni, saj podatki Banke Slovenije za prvih 11 mesecev lanskega leta kažejo, da je ''vrednost izvoza potovanj znašala več kot tri milijarde evrov, to pa je za kar 10 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej,'' razlaga Kovač Kostantinovič. Številko treh milijard je slovenski turizem v tem obdobju presegel prvič.
''Krepitev vrednosti izvoza potovanj pomeni, da je slovenski turizem odporen tudi na šoke ali krize. Hkrati pa se zavedamo, da se podjetja v turistični panogi, tako kot v drugih panogah, soočajo s številnimi izzivi, na primer z višjimi stroški poslovanja,'' je realistična sogovornica.
To potrjuje tudi Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame. Opozarja, da rezultati družb v celotnem letu ne bodo nujno tako dobri. ''Trg dela se je popolnoma spremenil, surovine so dražje, energenti, tako da rezultati družb ne vem, če bodo tako dobri kot pred kovidom,'' opozarja Batagelj.
Stroškovna plat je po njegovih besedah izredno občutljiva, zato ''se ne gre nadejati nekih izjemnih rezultatov, razen če so družbe v obdobju kovida veliko delale na učinkovitosti,'' računico razlaga prvi mož Postojnske jame. Opozarja, da se včasih zdi, da je v turizmu učinkovitost ''porinjena na stran, ampak to je resna gospodarska panoga in če nisi učinkovit, tudi dobrega rezultata ne boš imel''.
Slabši rezultati zdravilišč
Slovenski turisti radi počitnikujejo v zdraviliščih, lani pa so spet več potovali v tujino, kar se pozna na rezultatih zdravilišč, ki pogrešajo tudi ruske goste. Skupaj so zdravilišča lani beležila osem odstotkov manj nočitev. Domači gosti so v zdraviliških občinah opravili blizu 40 odstotkov nočitev, tuji pa v obmorskih občinah okrog 35 stopinj in v Ljubljani blizu 20 odstotkov.
Razmerje med tujimi in domačimi gosti se je skoraj izenačilo z ravnijo iz leta 2019, razlagajo v STO. Tako je sedem od desetih gostov tujcev in tak trend pričakujejo tudi v prihodnje. Prvi pokazatelj bo že zimska sezona, katere rezultati so odvisni ''tudi od tega, koliko je zima bela,'' pravi Kovač Kostantinovič.
Sogovornica sicer poudarja velik pomen investicij v gorske centre, ki bodo pomenili lažje preoblikovanje njihove ponudbe v celoletno, saj bo pomenila več možnosti obiska turistov v obdobjih brez snega. To je tudi skladno s strategijo razvoja slovenskega turizma.
Da zimska sezona sama po sebi več ne omogoča preživetja gorskih občin, se strinja tudi Batagelj, ki je leta 2017 prevzel smučišče Cerkno. Pravi, da je ''zimska sezona enostavno prekratka. Letošnja sezona v idealnih razmerah ne bo trajala niti 60 dni''.
Batagelj poudarja, da so stroški infrastrukture, vlaganj v varnost in druge naložbe nesorazmerni prihodkom v tako kratkem obdobju. ''Zato je ta zelena transformacija iz zelenih zim v zeleno naravo več kot nujna,'' je Batagelj jasen glede nujnosti razvoja celoletnih sezon.
Kot drugo nujnost slovenskega turizma Batagelj poudarja večjo prepoznavnost države ''preko velikih hotelskih verig, ki pripeljejo goste za dlje časa''. V Sloveniji namreč turisti ostajajo v povprečju le tri noči, saj smo predvsem tranzitna država.
Druga hiba je po njegovem mnenju slab javni promet, saj je gostom, ki v Ljubljano pridejo z nizkocenovnim letalskim prevoznikom, težko potovati s slovenskimi železnicami ali avtobusnimi prevozniki, ki nimajo zadosti neposrednih povezav s turističnimi kraji.
Kot je v oddaji dejala Kathrin Zormaier, ki je v turoperaterju FTI Nemčija vodja kakovosti izdelkov in vsebine za Italijo, Malto in jugovzhodno Evropo, bi k večjemu obisku turistov iz severne Nemčije zagotovo pripomogle boljše letalske povezave s Slovenijo.
Nemški turisti pogrešajo, sploh v primerjavi s Hrvaško, več možnosti nastanitev, kot so mobilne hišice, ki bi bile povezane s hoteli, saj v tem primeru ''ne rabijo sami kuhati ves čas'', kar prinese več fleksibilnosti.
Zormaier sicer ni skrivala navdušenja nad Slovenijo, ki ima ''neverjetno lepo naravo in je res zelena''. Všeč ji je, da država nudi veliko raznolikosti, kar znajo ceniti tudi turisti iz Avstrije in Nemčije, ki se odločajo tako za obisk obale kot gora, parkov in mest v notranjosti.
''Gostje ne želijo ostati le na enem kraju, želijo si veliko potovati, za kar je Slovenija odlična,'' pravi Zormaier, ko opisuje, da se gosti najraje sami vozijo med različnimi deli države. Poudarja, da mladi tako izkoriščajo tudi možnosti različnih športnih in tudi adrenalinskih aktivnosti.
Manko daljnih trgov
Na evropske trge v svojih promocijskih aktivnostih stavijo tudi na STO. Največ stavijo na Nemčijo, Italijo, Avstrijo. Tudi v letošnjem in prihodnjem letu bodo 80 odstotkov promocijskih sredstev usmerili na evropske trge, v oddaljene trge, predvsem v Združene države Amerike, pa 14 odstotkov.
V ZDA izvajajo aktivnosti tudi v sodelovanju s hrvaško turistično organizacijo, te aktivnosti pa so podprte tudi s sredstvi Evropske komisije. Kovač Kostantinovič je kot eno najodmevnejših aktivnosti omenila dogodek 'I Feel Slovenia' v Dallasu, kjer seveda računajo na popularnost Luke Dončića.
Batagelj pravi, da jih je v Postojnski jami presenetil italijanski trg. V kovidu so primat prevzeli Nemci, a je vračanje italijanskih gostov pozitivno, saj zaradi bližine ti gostje prihajajo vse leto. ''Lani so se razmere za nas postavile na mesto in to je bilo po svoje presenečenje, ker napoved sezone ni bila taka, da bi bil lahko italijanski gost prvi,'' je jasen Batagelj.
Prijetno so ga presenetili vsi gostje iz krajev, oddaljenih do 600 kilometrov. Pravi, da je nagovarjati prekooceanske goste v trenutnih razmerah zelo težko, zato se strinja z usmeritvijo promocijskih sredstev. A pravi, da ne smemo pozabiti na japonski in korejski trg, saj turisti iz teh država k nam lahko potujejo brez viz.
Vsekakor slovenski turistični delavci ne smejo prenehati z vlaganji, tako v opremo kot višjo dodano vrednost. ''To pomeni v rast kakovosti turistične ponudbe,'' pravi Kovač Kostantinovič. Trudijo se za razvoj ''atraktivne ponudbe in edinstvenih doživetij. In to imenujemo butični turizem,'' poudarjajo na STO.
To pomeni trajnostni, odgovoren in vključujoč turizem, ki upošteva tudi lokalno skupnost, zaposlene v turizmu in vse deležnike. Obenem tovrstni turizem ohranja naravo, kulturno dediščino. Pomeni pa tudi doživetja, ki jih lahko gosti izkusijo samo v Sloveniji.
Celotna oddaja v priloženem videu.
