.webp){kind=icon}
Kako naravne nesreče vplivajo na poslovanje podjetij, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane. Kmetijstvo je pod velikim pritiskom podnebnih sprememb. Do leta 2100 bi lahko po nekaterih projekcijah evropske agencije za okolje iz leta 2020, v južnih delih Evrope morali opustiti več kot 80 odstotkov pridelovalnih površin. Vlaganje v zaščito in namakalne sisteme je zato postalo ključnega pomena.
Podjetje Evrosad iz Krškega, ki je v preteklosti temeljilo na izvozu jabolk, se že od leta 2014 – od sprejetja ruskega ebarga – usmerja na domači trg in širi ponudbo sadja in zelenjave. Veljajo za enega večjih pridelovalcev oz. dobaviteljev v državi.
»Če se vse draži, se bosta tudi sadje in zelenjava«
»Od leta 2018 do zdaj smo investirali šest milijonov evrov v namakalne sisteme, oroševalne sisteme, nove sadne vrste, od leta 2005 sadovnjaka ne obnovimo več brez protitočne mreže,« je za Bloomberg Adria TV povedal direktor podjetja Evrosad Boštjan Kozole. V bodoče bodo investicije usmerili tudi v namakalne sisteme.
STA
V poslovnem letu 2022 je njihov podjetje zabeležilo čisto izgubo v višini več kot 708 tisoč evrov. Na vprašanje, posledica česa so izgube, Kozole odgovarja, da gre za splet okoliščin: pozebi leta 2021 je sledila je ekstremna suša. »To, kar se zdaj dogaja v Zahodni Evropi, je bilo lani v Sloveniji. Mi smo že v maju imeli ogromen izpad, ko so jabolka namesto, da bi rastla, začela odpadati. To je bila posledica suše. Pridelek smo imeli zavarovan proti pozebi in toči, plačali smo zavarovalnino, nismo dobili nič, ker je bila suša,« je pojasnil Kozole in dodal, da je bila odškodnina s strani države izplačana šele pred kratkim. Zamuda z izplačilom se je posledično poznala na lanskih bilancah.
Dodatno so na poslovanje vplivali tudi ukrepi za omejitev cen osnovne košarice, višji stroški delovne sile in dvig minimalne plače, cene energentov in dražji prevoz blaga. »Pričakovanja, da bo kilogram jabolk deset let enak, je nerealen. Če se vse draži, se bosta tudi sadje in zelenjava,« pravi Kozole. Opozarja, da bo vlada morala sprejeti strateške odločitve za nadaljnji razvoj kmetijstva pod pritiskom podnebnih sprememb in inflacije.
Vlaganje v aktivno zaščito je nujno
Kot je še opozoril Kozole, bodo vlaganja v namakalne in oroševalne sisteme ter protitočne mreže, postala nujna. Izrazil je bojazen, da »tudi zavarovalnice počasi že razmišljajo kako in kaj naprej. Če ne bo aktivne zaščite, tudi zavarovanja ne bo, kar pa otežuje poslovanje.«
STA
Kozole je v pogovoru dodal tudi, da pričakujejo več slovenskega sadja in zelenjave v javnih zavodih, ki so sicer preko javnih naročil v veliki meri zavezani k najnižjim cenam. Ob vprašanju, kakšne so poslovne vzdržnosti njihove odločitve, da se usmerijo v domači trg, Kozole odgovarja: »Neizpodbitno dejstvo je, da bo hrane primanjkovalo. Sadje in zelenjava sta še posebej izpostavljena zaradi naravnih nesreč. Verjamem, da je ta odločitev absolutno pravilna, saj se vsako leto kaže večje povpraševanje po lokalnem sadju in zelenjavi.
