.webp){kind=icon}
Dewesoft je multinacionalno podjetje, ki razvija visokoinovativne merilne instrumente. Med njegovimi naročniki so Nasa, ESA, SpaceX, Caterpillar, Rimac, Akrapovič, Pipistrel, BMW, Audi, Siemens, Daimler, Volvo in mnogi drugi.
Ima 18 hčerinskih družb po vsem svetu in letni promet več kot 75 milijonov evrov. Za podjetje po vsem svetu dela več kot 350 visoko usposobljenih strokovnjakov. Dewesoft je v solastništvu zaposlenih in tudi močno prispeva k razvoju regije. Med drugim je ustanovil podjetniški pospeševalnik Katapult, ki startupom pomaga pri njihovih začetkih, in načrtuje gradnjo tehnološkega parka Mesto akrobatov.
O načrtih podjetja je v rubriki Leaders for BBA govoril soustanovitelj in predsednik družbe Jure Knez.
Preberi še
Kako se pred valutnimi nihanji zavarujejo slovenski izvozniki
Slovenska podjetja so najbolj odvisna od razmerja evro-ameriški dolar.
08.06.2023
Dewesoft je znan po naprednih merilnih instrumentih. Testirate vozila, zadnja leta vas vse pogosteje omenjajo v povezavi z vesoljsko industrijo. Kaj vse proizvajate?
Proizvajamo merilne instrumente, programsko opremo in tudi instrumente za razvoj izdelkov. Ali gre za najnovejše avtomobile, motorje, rakete, letala, smo v razvojnih laboratorijih po vsem svetu.
V preteklosti ste veliko sodelovali z Naso, bral sem o sodelovanju z Volvom pri crash testih. Katere partnerje, projekte bi izpostavili v dosedanji zgodovini in kateri so trenutno najpomembnejši Dewesoftovi partnerji?
Nasa je zelo pomemben partner že od samih začetkov. V avtomobilski industriji imamo partnerje, kot so Volvo, Scania, Renault, General Motors, z njimi redno sodelujemo. Zadnja leta pa veliko delamo tudi z nemško avtomobilsko industrijo. Daimler postaja vse večji partner, imamo pa seveda tudi na področju vesoljske industrije nove partnerje. V zadnjih letih ogromno delamo z Evropsko vesoljsko agencijo, na kar smo še posebno ponosni, tako da je pomembnih, zvenečih partnerjev res veliko.
Kaj konkretno merite z vašimi instrumenti? Zakaj ste tako dragoceni za vaše partnerje?
Znamo izmeriti skoraj vse fizikalne veličine, kot so temperatura, tlak, napetost, tok, vibracije, hrup, poleg tega pa sinhronizirano zajeti še videovsebine, vse podatke iz vozil, iz avtomobilskih protokolov. Prav tako znamo dekodirati podatke iz raket in tako naprej.
Kako velik posel so v svetu merilni instrumenti, kako velik delež imajo v Dewesoftovih 90 milijonih evrov prihodkov? Iz česa še pridobivate prihodke?
Približno tretjino naredimo za avtomobilsko industrijo. Potem vesoljska, letalska industrija predstavlja tudi nekje okoli tretjino. Tretjino si razdelijo preostale panoge, kot so industrija, distribucija električnih veličin in tako naprej.
Bi bil tak razvoj Dewesofta na sploh možen brez razvoja svoje lastne programske opreme?
Programska oprema je tisti bistveni element našega posla že od samega začetka. Prvih deset let smo praktično delali samo programsko opremo, šele potem smo začeli delati tudi merilne instrumente in pri programski opremi imamo srečo, da delamo s pomembnimi partnerji, strankami po vsem svetu, ki nam dajo vpogled v to, kaj moramo narediti. Naša prednost pa je, da je vse to implementirano v enem samem programskem paketu Dewesoft, ki tako ponuja široko paleto možnosti tudi za analizo signala.
Kako ste pri vesoljskih programih prisotni s svojimi instrumenti? Ste morda še na kak drug način prisotni v vesoljski industriji?
Vesoljska industrija je zelo obsežna. Dva merilna instrumenta sta na Mednarodni vesoljski postaji, na kar smo res ponosni. Veliko merilnih instrumentov se uporablja za testiranje komponent, kot je raketni motor, potem tudi na samem izstrelišču. Tako v evropski vesoljski industriji kot v ameriški. To so običajno zelo veliki sistemi, več tisoč kanalov, distribuiranih na sami središčni ploščadi. Znamo pa tudi dekodirati podatke, ki prihajajo na Zemljo iz teh vesoljskih plovil, tako da je to področje uporabe naših rešitev res široko.
V čem ste drugačni, boljši od konkurence?
Ena stvar je zagotovo, da so programska oprema in merilni instrumenti zelo enostavni za uporabo, primerni za inženirje. Uporabljamo analogijo s švicarskim nožkom. Torej Dewesoft ima merilno opremo, ki je kot švicarski nož v merilni industriji.
Druga stvar je pa, da so sistemi resnično globoki. To pomeni, da če želite analizirati od zvoka, vibracij, potem analizo struktur, vse to se da narediti z eno strojno opremo in programsko opremo. In tako lahko stranke resnično uporabljajo naše merilne instrumente na zelo širokem področju.
Recimo, če vzamem današnja vozila, električna, hibridna vozila, znamo pomeriti in analizirati tako motorje z notranjim zgorevanjem kot električne motorje, kot potem mehanske veličine na transmisijah, zvok, vibracije in tako naprej in vse te stvari v enem paketu. To je resnično naša unikatna prednost.
Kako velika priložnost je tako za Dewesoft kot tudi za Slovenijo vesoljska industrija?
Za nas je precej velika. Ne samo da gre za kar velik obseg našega posla, daje tudi posebno noto, če delaš za vesoljsko industrijo, če delaš za Naso. Že po svojem ugledu to nekaj pomenil tudi v drugih industrijah. Pa tudi vsi postopki preverjanja kakovosti nam dajo stabilnost naših rešitev, tako da lahko potem to tudi uporabljamo drugje.
In mislim, da se Slovenija v zadnjih letih zaveda teh priložnosti. Vse več je podjetij, ki delamo na tem področju, in vsi trendi kažejo, da se Slovenija še bolj vključuje v te vesoljske programe. To je zagotovo pravilna pot.
bloomberg adria TV
Kako visoko dodano vrednost dosegate?
Ta številka se zmeraj spreminja. Mislim, da zdaj okoli 160 tisoč evrov, čeprav je naše podjetje tako razvojno kot proizvodno usmerjeno. Približno polovica je razvojnikov, polovica pa je proizvodnje. Tako da je razlog za to dodano vrednost zagotovo visoka raven tehnologije, ki je v naših izdelkih, in to je tudi edina pot za Slovenijo. Delati izdelke z nizko dodano vrednostjo v Sloveniji pač ni več mogoče.
Dewesoft je v solastništvu zaposlenih. Kakšne koristi vidite od takšnega načina nagrajevanja zaposlenih?
Nagrajujemo glede na dodano vrednost in potem vabimo vse v solastništvo. Evaluacijo imamo precej nizko, to pomeni, da zaposleni relativno poceni kupujejo delež, tako da so potem dividende resnično lepe. Je pa sistem narejen tako, da mora nekdo, ki gre iz podjetja ali se upokoji, prodati nazaj delež podjetju po vrednosti kapitala. Kar nekako izravna sistem in mislim, da je to kar velika razlika in da to resnično dobro deluje, saj se vsi, ki so vključeni v ta sistem, nekako čutijo, da je podjetje del njih oziroma njihovo.
Je v Sloveniji verjetno težava, ker davčna politika tega ne podpira? Sodelujete v enem od mnogih vladnih strateških svetov, gospodarskem. Vas politika sliši? Verjamete, da bo prišlo do sprememb na bolje?
Ne vem. Definitivno nas posluša, ne vem pa, ali nas sliši. Ker je bil lani narejen velik korak nazaj. Prodaja lastnega deleža, ki je pri nas v bistvu fond, iz katerega se kupujejo in prodajajo deleži, je bolj obdavčena, kot pa če bi prodali nekem tujcu. Tako da tukaj je bil resnično narejen korak v napačno smer, kar je naš sistem solastništva zelo zamajalo.
Se pa pogovarjamo o tem, o možnih rešitvah težave in pa o novih sistemih. V svetu poznamo precej drugačnih modelov, recimo sistem ESOP, za kar pa je v vladi posluh. Poznamo zaprte delniške družbe, tako da bi lahko z zakonodajo veliko pripomogli s tem, da bi takih podjetij bilo več. Ker se mi zdi to pravi način, kako motivirati sodelavce, da potem podjetje jemljejo kot svoje, in mislim, da je očitno, da so rezultati dobri.
Kaj moramo v Sloveniji še naredit za izboljšanje poslovnega okolja?
Mislim, da država nima monopola. Da mogoče je monopol na nekem majhnem geografskem področju, ampak če pogledamo, kaj delajo države okoli nas, recimo Hrvaška, kakšne davčne spodbude dajejo, kako gredo v nižanje davkov, tako dela kot kapitala, in kljub temu poberejo več. To dokazuje, da davčni sistem ni linearen. Če dvignete davke za krat dva, ne boste pobrali dvakrat več, ampak boste pobrali najbrž dvakrat manj.
Kar je pa za kapital, za ideje je zelo enostavno, da se selijo. In že to, koliko slovenskih startupov se ustanavlja in seli v tujino, nam kaže, da resnično na tem področju zaostajamo in nam to zna zelo narobe hoditi v prihodnosti. Tako da tukaj je poziv, da se ne bojmo nižje davčne stopnje, ker bomo bolje živeli in pobrali več davka kot zdaj.
Kako pa ocenjujete vladno idejo za subvencioniranje dela inženirjev, da bi pridobili najboljše kadre?
V preteklosti so bile ideje po zmanjševanju davka za vse. Zdaj vidimo, da ko se to ni zgodilo, da želi javna uprava oziroma javne službe imeti višje plače. S tem se ustvarja neki 'disproporc', luknja v proračunu. To, da se strokovni kadri manj obdavčijo, je zagotovo dober korak, korak v pravo smer.
Bi si pa želel bolj enostavne rešitve, ki bi zajela dejansko vse. In tukaj se mi zdi, da so v tem letu te težave postale zelo očitne. To, da so ljudje na cesti, zagotovo ni dobro. In tukaj se mi zdi, da smo pa res naredili kar precej veliko napak.
Koliko je v Dewesoftu zaposlenih tujih inženirjev, tujega visoko izobraženega kadra? In zakaj so prišli k vam?
Pri nas imamo okoli 500 zaposlenih, od 450 do 500, od tega nas je samo 170 v Sloveniji. To pomeni, da je večina zaposlenih v tujini. Ti se osredotočajo na prodajo, na podporo uporabnikom in tako naprej. Nekaj inženirjev smo po težkih mukah dobili tudi v Slovenijo za razvoj. Težave so že s pridobitvijo dovoljenj.
Tukaj gredo koraki v pravo smer, da bo to bolj enostavno. Ampak obdavčitev dela je naslednja težava. Potem pa pridemo do praktičnih težav. Recimo, da ne dobijo osebnega zdravnika, čeprav je strošek visok, in potem ker tujci ne razumejo, da morajo tako veliko plačati za takšno slabo storitev.
Gradite tudi mesto akrobatov, tehnološki park. Kakšen pomen ima ta za Zasavje, za nekoč rudarske revirje? Kakšno prihodnost napovedujete temu vašem okolju?
Mi se trudimo, da bi našemu okolju dali kar največ, tudi celotni Sloveniji. In Mesto akrobatov je pač ideja. Videli smo, da te stare tovarne, zdaj sedimo recimo v nekdanjem Peku, prostore imamo tudi v Iskri, sedaj obnavljamo nekdanjo strojno tovarno, teh bo počasi zmanjkalo. Vsa pogorišča se bodo obnovila.
Zdaj smo pa videli, da za naslednji korak za rast potrebujemo nekaj večjega. In tako je nastala ta ideja, ki bo zagotovo nekako potegnila naprej razvoj mesta. Je pa treba temu slediti ne samo v Zasavju, temveč tudi v vsej Sloveniji z vso infrastrukturo. Drugače tega dejansko ne bo možno izvesti. Potrebe pa so, tako da pri nas ni težava in nikoli bila težava v delu. Stranke nas sprašujejo, da bi naredili še kaj novega, več, pa imamo zmeraj omejene kapacitete, tako da je nekako to odgovor, da lahko sledimo potrebam strank.
