.webp){kind=icon}
Po trenutnih ocenah naj bi v poplavah v začetku avgusta nastalo 3–4 milijarde evrov škode. 500 objektov je neprimernih za bivanje, predvidena je preselitev nekaterih naselij. Voda je ogrozila obstoj številnih podjetij.
Pri oblikovanju ukrepov za boljšo poplavno varnost bo sodeloval tudi svet za vode, ki se je v ponedeljek prvič sestal na ministrstvu za naravne vire in prostor. Glavno sporočilo je bilo, da je treba najprej iskati začasne, potem pa dolgoročne rešitve, da bomo bolj poplavno varni, kot smo danes.
Kratkoročni in dolgoročni ukrepi
Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV povedal hidrolog Rok Fazarinc, ki vodi omenjeni svet, je med kratkoročnimi rešitvami nujno vzpostaviti stanje, ki bi ob hujšem jesenskem deževju preprečilo nove poplave. "Meseci september, oktober in november so lahko zelo problematični," opozarja Fazarinc, "treba je nadaljevati z izboljšavo odpornosti." To pomeni ukrepe, ki bodo obvarovali ljudi in podjetja.
Zagotovo stanja, kot je bilo pred poplavami, ne bomo dosegli več let. "Glavne struge so že do neke mere očiščene, to se intenzivno izvaja na terenu," a Fazarinc opozarja, da so "problem še nekateri manjši pritoki, predvsem hudourniki, kjer je odloženega ogromno materiala, proda, peska, skal, podrtega drevja."
Medtem ko se izvajajo kratkoročni ukrepi, "je treba intenzivno delati na oblikovanju trajnih rešitev", pravi hidrolog Fazarinc. "Te trajne rešitve morajo biti zasnovane ne samo za leto ali pet let, ampak za obdobje več kot 50 let. Upoštevati moramo podnebne spremembe, vse trende, ki so ugotovljeni v zadnjih stotih letih," je jasen.
STA
Nedokončani ukrepi potopili podjetja
Podjetja, kot so KLS Ljubno in BSH Hišni aparati Nazarje, so glede na izkušnje iz poplav leta 1990 sicer izvedla zaščito, kolikor je bilo v njihovih možnostih. A država in lokalne skupnosti niso naredile dovolj. Fazarinc je jasen, da "vsa dela po poplavi leta 1990 niso bila zaključena. Recimo nasipi pri KLS na Ljubnem niso bili zaključeni, zaključena so bila interventna dela, kot se izvajajo danes. Nikdar pa se ni naredil korak naprej, da bi se povečala zaščita."
Za nekatera podjetja bi bilo bolje, če bi jih preselili na boljše lokacije, meni Fazarinc, a tudi na lokacijah ob Savinji "je možno izvesti takšne ukrepe, da bodo podjetja poplavno varna. Ampak tega procesa ni možno izvesti takoj," je jasen. Na splošno pa velja, da ne smemo povečevati poplavne ogroženosti, ampak se z ogroženih območij umikati.
Vloženo v protipoplavne ukrepe se povrne
Za dobre izkušnje ni treba daleč. Avstrijci, ki imajo še slabše izkušnje s poplavami, so po Fazarinčevih besedah "precej investirali v protipoplavno zaščito po poplavah pred 10, 15 leti. Že ob naslednjem poplavnem dogodku se je ta investicija povrnila."
Za naložbo v poplavno varnost v porečju Savinje Fazarinc na grobo ocenjuje, da bi morali vložiti "približno 500 milijonov evrov od Solčave do Laškega". Glede na to, da je Savinja povzročila za kakšno milijardo škode, je računica jasna.
Sploh če upoštevamo, da tokrat ni bilo huje prizadeto Celje. V knežjem mestu so jo dobro odnesli zato, ker se je Savinja razlila že gorvodno, kjer je bilo tokrat največ škode. "Območja, ki so bila poplavljena, so bila včasih naravna poplavna območja ob Savinji," pravi hidrolog.
Zato se zdi preselitev nekaterih naselij, da bi se Savinja v prihodnjih podobnih ujmah lahko razlivala, kjer se nekoč že je, smiselna. "Vem, da je to psihološki in socialni problem. Tak ukrep je zelo zahteven. Ampak po strokovni plati pa je to izredno dober ukrep," pravi Fazarinc.
