Seznam: Katera podjetja so zaradi poplav prejela najvišje predplačilo?

Lanske poplave so močno prizadele nekatera podjetja, predvsem na Koroškem in v Savinjski dolini, saj so morala za več tednov ustaviti proizvodnjo, v nekaterih primerih bo sanacija dolgotrajna. Kljub temu  prve ocene o povzročeni škodi v podjetjih, ki jih pripravlja pristojno ministrstvo za gospodarstvo, kažejo, da je prijavljena škoda, vsaj v gospodarstvu, manjša, kot se je sprva predvidevalo, ko se je govorilo tudi o milijardni škodi.

Skupna ocena škode v gospodarstvu, ki je bila prijavljena do 5. decembra, obsega 384,5 milijona evrov, kažejo podatki ministrstva za gospodarstvo. Doslej jo je prijavilo 1.238 podjetij, ki so bila prizadeta v poplavah. Lahko se zgodi, da bo škoda na koncu večja ali pa tudi manjša, vendar bo več znano šele, ko bodo podjetja posredovala končne ocene, ki jih bodo pripravili cenilci.

Več kot 77 odstotkov vseh upravičencev za finančno pomoč je državo zaprosilo za predplačilo pomoči, ki je že bila izplačana v višini 10 odstotkov ocenjene škode. Največ škode so upravičenci prijavili na strojih in opremi, in sicer za 169,7 milijona evrov, sledi škoda zaradi izpada prihodka v višini 123,2 milijona evrov ter škoda na zalogah v višini 91,5 milijona evrov.

Država je prizadetim podjetjem izplačala za 31,8 milijona evrov predplačil v prvem roku (za 708 podjetij v septembru 2023) ter za 3,6 milijona evrov v drugem roku (za 249 podjetij v decembru 2023).

Skupaj je država doslej poplačala 10 odstotkov ocenjene vrednosti škode, ki je nastala v poplavah. Največ škode je doslej prijavilo podjetje KLS Ljubno, in sicer za nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Podjetje je doslej prejelo najvišje predplačilo v višini 9,83 milijona evrov, je razvidno iz seznama prejemnikov, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo.

Poplave so tovarno poškodovale z muljem in naplavinami, ohromljena proizvodnja pa je, kot smo poročali, povzročala težave po dobavni verigi avtomobilske industrije tudi v Evropi. Prvi del proizvodnje so po avgustovskih poplavah zagnali v začetku oktobra. Kot je takrat ocenil direktor družbe Mirko Strašek, je škoda ocenjena na okoli 106 milijonov evrov, za 60 milijonov evrov samo na strojih.

STA

 

Po višini predplačila na lestvici med podjetji sledi mežiški TAB, ki je prejel nekaj več kot tri milijone evrov. "O natančni višini škode je težko govoriti, ampak trenutno ocenjujemo, da bo na opremi, zalogah in infrastrukturi več kot 20-milijonska, glede izpada poslovanja bomo pa še videli, koliko bomo uspeli nadomestiti v naslednjih tednih," je delničarjem konec avgusta povedal glavni izvršni direktor TAB Roman Burja.

Predplačilo, ki presega vrednost enega milijona evrov, sta prejeli tudi podjetji Bisol (1,68 milijona evrov predplačila) in mežiški Cablex, ki je prejel 1,05 milijona evrov preplačila.

Cablex: Največja naravna katastrofa

Največjim prejemnikom pomoči smo poslali vprašanja o ocenjeni škodi in porabi državnih sredstev. Doslej so nam o tem, kako so porabili predplačilo, odgovorili iz družbe Cablex, kjer pojasnjujejo, da so predplačilo v višini enega milijona evrov namenili za plače zaposlenim, kakor tudi za začetno sanacijo prostorov in opreme.

Kot opisujejo v podjetju, so bili v začetku avgusta priča največji naravni katastrofi vse od začetka obstoja Cablexa. Reka Meža, ki je prestopila bregove, je poplavila celotno pritličje tovarne in povzročila veliko škodo na infrastrukturi, saj je poplavilo motor proizvodnje – strojno opremo. Škoda na infrastrukturi in materialu je bila ocenjena na več kot 10 milijonov evrov, bo pa ta, kot so v podjetju pojasnili za Bloomberg Adria, še veliko večja. V oceno namreč ni vključena poslovna škoda zaradi izpada dohodka v avgustu, kakor tudi potencialna posredna škoda kot posledica potencialne izgube kupca zaradi tveganja, ki se je pojavilo.

STA

 

Družba je imela opremo zavarovano, vendar pa je bila zavarovalna vsota občutno nižja, kot je bila vrednost škode, saj niso pričakovali katastrofe takšnih razsežnosti. "Ocenjujemo, da bomo lahko iz odškodnine zavarovalnice pokrili stroške sanacije v obsegu okoli šest odstotkov vrednosti nastale škode," pravijo v Cablexu.

V podjetju so se prvi mesec ukvarjali pretežno s čiščenjem mulja iz objekta in strojev. Sanacijo so nato nato intenzivneje začeli septembra, zdaj poslujejo skoraj nemoteno. Večino strojev jim je uspelo sanirati, čeprav nekaterih še niso zagnali, zaradi česar je bila potrebna reorganizacija proizvodnega procesa, ki po njihovih ocenah še ni najbolj optimalen. Sanacijo naj bi po načrtih predvidoma zaključili v prvi polovici leta, posledice pa bodo zaradi izpada poslovanja in prihodkov čutili še nekaj let.

Na seznamu največjih prejemnikov je tudi Elektro Celje, kjer škodo po poplavah ocenjujejo na 4,85 milijona evrov. Kot so pojasnili za Bloomberg Adria, imajo v družbi zavarovane vse naprave, na zavarovalnico pa so prijavili vse škodne dogodke. S predplačilom v višini pol milijona evrov so financirali nakup materiala za odpravo posledic škode na elektrodistribucijski infrastrukturi. Celotne posledice poplav bodo po ocenah sanirali v letu 2024 in nekaj še v letu 2025.

Bisol: Počutimo se nemočne 

Ustanovitelj in predsednik uprave Bisola Uroš Merc pa je za Bloomerg Adria pojasnil, da je po uradnih cenitvah, s katerimi zaključujejo prav te dni, nastala škoda v višini 34 milijonov evrov, kar je več od uvodoma ocenjene škode. Predplačilo s strani so namenili rednemu poslovanju. Obnovili so zaloge in sanirali škodo na strojni opremi.

"Zavarovanje proti poplavi je pri zavarovalnicah zelo drago, ker so potencialno zavarovana zgolj ogrožena podjetja. Letna premija znaša toliko, kot da bi popolna škoda nastala vsakih devet let. Gre za podobne razmere kot v kmetijstvu, kjer namerava  država zavarovanje subvencionirati v višini 60 odstotkov. Vsa ostala zavarovanja objektov, opreme in zaloge imamo," pojasnjuje Merc, ki predvideva, da bo sanacija končana do sredine letošnjega leta. 

Proizvodna dejavnost v podjetju je po poplavah sedaj 90-odstotno sanirana, "stoji" pa jim skladiče, ki je zgolj delno uporavno. Kot pravi Merc, je ključno vprašanje, kaj bo v primeru ponovnih poplav, saj se v tako kratkem času ne morejo preseliti. Po navedbah pristojnih je del reke vnjihovi bližini predviden za sanacijo šele čez nekaj let. 

Kaj sledi?

Kot zagotavljajo na ministrstvu za gospodarstvo, oškodovancem ni treba skrbeti glede nadaljnjih korakov, saj bodo o njih pisno obveščeni. Ministrstvo bo namreč predvidoma februarja poslalo vsem podjetjem, ki so utrpela škodo v poplavah, poslalo pisni poziv za predložitev dokazil o dejanski škodi.

Po predložitvi dokazil bo sledilo njihovo preverjanje, izdaja odločbe in izplačilo razlike povračila škode (do največ 50 odstotkov, če škoda ni bila zavarovana, in do 60 odstotkov, če je škoda bila zavarovana), navaja vladna stran o pomoči podjetjem.

*Dopolnjeno z izjavo Uroša Merca med 14. in 17. odstavkom. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar