.webp){kind=icon}
Vprašanje izboljšanja letalske povezljivosti ostaja eden pomembnejših infrastrukturnih projektov trenutne vlade. Po prvem javnem razpisu, s katerim je država uspela vzpostaviti le eno novo linijo (z Luxairom med Ljubljano in Luksemburgom), se bo konec julija iztekel novi razpis za skupno deset prog. Če tudi tokrat ne bodo porabljena vsa sredstva, bo sledil še eden.
»Samo časovnice in terminiski plani vas danes zanimajo,« je v šali najprej odgovorila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ob vprašanju, kdaj približno bomo imeli končno odločitev o reševanju problematike letalske povezljivosti. »Da bomo lahko odločali, ali gremo v ustanavljanje novega podjetja s strateškim partnerjem, je danes še absolutno prezgodaj govoriti,« je znova dejala Bratušek in dodala, da so razpisi subvencij prvi korak k boljši povezljivosti.
Predstavniki vlade oz. ministrstev se pogovarjajo z vsemi, ki izrazijo interes za to, med njimi pa ministrica za infrastrukturo našteva Air France, Croatia Airlines, Cyprus Airways in »še vsaj eno ali dve« družbi. Glavno vprašanje pa je, kako resni so ti pogovori, so omenjene družbe dejansko tudi zainteresirane?
»Moj občutek je, da so zainteresirani,« je odgovorila ministrica, ki je še enkrat poudarila, da je cilj najti strateškega partnerja, ki bi lahko opravil približno 60 operacij na teden na 11 destinacijah. Z ministrstva za gospodarstvo pa so odgovorili, da na pogovorih s Croatio Airlines niso prišli do konkretnih dogovorov, Cyprus Airways pa bi na slovenski trg vstopil prek slovenske podružnice, povzemajo kolegi iz spletnega uredništva.
Ustanovitev letalskega prevoznika po besedah ministrice javno-finančno ni zahtevna. »To lahko jutri,« je povedala Bratušek in dodala, da je vse ostalo velik zalogaj »in tukaj mora prinesti s sabo vse strateški partner.«
Izseke iz pogovora z ministrico za infrastrukturo si lahko pogledate v videu.
Pogovorov z Air Dolomiti, ki se je po besedah nekdanjega komercialnega direktorja Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja v studiu Bloomberg Adria TV v preteklosti že zanimal za sodelovanje s Slovenijo v obliki javno-zasebnega partnerstva, po naših informacijah država v tem času ni obnavljala. V času prejšnje vlade, pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU, je bil na gospodarskem ministrstvu izveden informativni sestanek. Ministrstvo za gospodarstvo odgovarja, da je šlo za predstavitev možnosti izvajanja letalskih operacij iz Ljubljane v Bruselj.
Nekdanja vlada pa je v Načrt za okrevanje in odpornost vključila ustanovitev novega letalskega prevoznika, ocenjena vrednost projekta pa je bila 70 milijonov evrov. Kot odgovarjajo z ministrstva za gospodarstvo, so bila za ta namen načrtovana sredstva iz povratnega dela denarja, ki je pripadel Sloveniji iz naslova Mehanizma za okrevanje in odpornost. A Evropska komisija je predlagala izločitev projekta v času usklajevanja Načrta za okrevanje in odpornost z argumentom, da »narava projekta ne bi ustrezala načelu 'ne povzročaj bistvene škode' (Do no significant harm), predvsem z vidika okoljskih kriterijev zaradi uporabe fosilnih goriv«.
