.webp){kind=icon}
Na današnji skupni novinarski konferenci sta ministrstvi za infrastrukturo in gospodarstvo sporočili, da namerava vlada po propadu Adrie Airways in pandemiji covida-19 Slovenijo ponovno odločneje vrniti na zemljevid evropskih letalskih povezav. V ta namen sta pristojna ministra Alenka Bratušek in Matjaž Han pred zbranimi novinarji v Ljubljani predstavila vladno vizijo reševanja zagate slabe letalske povezljivosti Slovenije, ki jo nameravata pristojni ministrstvi izpeljati v dveh korakih.
Prvi predvideva pripravo programa za večjo letalsko povezljivost Slovenije v letih od 2023 do 2025, v drugi fazi, ki naj bi prišla na vrsto prihodnje leto, pa vlada napoveduje resno preučitev možnosti ustanovitve novega nacionalnega letalskega prevoznika. Glavni poudarek programa za večjo letalsko povezljivost Slovenije predstavlja razpis za subvencioniranje letalskih povezav, ki so razdeljene v tri kategorije.
Prednostni seznam desetih prog zajema Dunaj, Bruselj, København, Atene, Madrid, Amsterdam, Helsinke, Prago, Berlin in Skopje. Če bodo sredstva po prvem krogu še na voljo, je pripravljen dopolnilni seznam sedmih prog. To so povezave z Rimom, Stockholmom, Oslom, Barcelono, Lizbono, Prištino in Parizom.
Preberi še
Wizz Air in Ryanair v novih pogovorih z vlado glede letov
Predstavniki obeh družb so se pogovarjali o pomoči za vzpostavitev novih letalskih povezav.
10.02.2023
Letališča v regiji: Beograd z največ potniki, Brniku tovorni naziv
Na Brniku so v letu 2022 pretovorili rekordne količine blaga. Kakšen tovor najpogosteje oskrbijo na letališču?
09.02.2023
Po treh letih se na ljubljansko letališče vrača Finnair
Prestolnici bodo sprva povezovali trikrat tedensko – ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah – z letali Airbus A319.
22.01.2023
Če bo tudi po drugem krogu ostalo še kaj denarja, bodo subvencionirane povezave z vsemi destinacijami na ozemlju skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA), kamor sodijo države Evropske unije (EU), Norveška in Islandija ter Albanija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija in Kosovo.
Program zagotavljanja večje povezljivosti naše države predvideva subvencioniranje 50 odstotkov letaliških pristojbin za tri mednarodna letališča v Sloveniji – Brnik, Maribor in Portorož – za prevoznike, ki bodo vzpostavili lete na razpisanih povezavah.
Subvencioniranje teh povezav naj bi po besedah pristojnih ministrov trajalo tri leta, za kar je predvidenih 5,6 milijona evrov letno, skupno pa 16,8 milijona evrov. Sredstva so v proračunu ministrstva za infrastrukturo že zagotovljena, je povedala ministrica.
Pred objavo razpisa za subvencioniranje mora država pridobiti soglasje Evropske komisije. "Smo skoraj v dnevnih stikih, naša pričakovanja pa so, da bi soglasje dobili še v tem mesecu, kar pomeni, da bi bil tudi razpis lahko objavljen še v tem mesecu," je izjavo ministrice za infrastrukturo povzela Slovenska tiskovna agencija (STA). Minister za gospodarstvo Matjaž Han je dejal, da so se pri pripravi programa "držali vseh pravil", tako da po njegovem mnenju težav s soglasjem Bruslja ne bi smelo biti. V zvezi s krepitvijo letalskih povezav je gospodarski minister poudaril, da brez povezav v Sloveniji ne moremo imeti izvozno naravnanega gospodarstva.
Razpis bo predvidoma objavljen 24. marca, potem pa bodo imeli zainteresirani prevozniki 30 dni časa za prijavo. Če v prvem krogu vsa sredstva ne bodo dodeljena, bo poziv za razdelitev preostalih sredstev objavljen 1. julija, še predvideva program. Na vprašanje o cenah vozovnic, ki naj bi bile na ljubljanskem letališču višje kot na ostalih v bližnji okolici, je Bratušek odgovorila, da vpliva na cene vlada nima, da pa pričakuje, da bodo te konkurenčne, saj se tudi prevoznikom ne izplača leteti s praznimi letali. Ob tem je izpostavila, da bodo pogoji za vse prevoznike, tako nizkocenovnike kot tudi ostale, enaki.
Prihodnje leto na vrsti nacionalni prevoznik?
Za reševanje težave letalske povezljivosti so poleg tega programa začeli pripravljati tudi analize za morebitno ustanovitev novega nacionalnega letalskega prevoznika. "O tem bomo govorili, ko bodo narejene poglobljene analize, ki se sedaj pripravljajo," je izjavila ministrica.
Tudi če bo sprejeta odločitev o ustanovitvi prevoznika, bo do vzpostavitve letov minilo veliko časa, država pa boljšo povezljivost potrebuje takoj, sta Bratušek in Han utemeljevala subvencioniranje povezav.
"Gre za začasen ukrep, zato moramo poiskati pomembnejšo rešitev. Skupaj z ministrstvom za infrastrukturo bomo pripravili dokumentacijo oziroma program o možnosti vzpostavitve novega letalskega prevoznika, nato pa se bomo na vladi odločili, kako naprej. Tudi če se bo vlada odločila za to možnost, bo trajalo kar nekaj časa, da se to vzpostavi, zato je pomembno, da smo na tem področju zelo aktivni in da sodelujemo," je dejal Han.
Država je že med epidemijo z dvema razpisoma subvencionirala letalske povezave v dveh letih v skupni vrednosti 5,6 milijona evrov. Kot je povedal Han, so podprli 11 letalskih družb, ki so v Slovenijo opravile 2.600 letov in pripeljale 121 tisoč potnikov.
V zvezi s programom pa se je odzvala tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki je v sporočilu za javnost zapisala, da podpirajo "vsakršno rešitev, ki bo zagotovila večjo povezljivost Slovenije s svetom, predvsem z destinacijami, ki so za našo državo strateške". Po njihovem je napoved vlade smiselna, saj "podatki kažejo, da so državne subvencije letalskim prevoznikom v letu 2021 in 2022 učinkovale". Zato so si na GZS vseskozi odločno prizadevali, "da država podaljša ukrep subvencioniranja rednih letov na ljubljansko letališče, dokler letalski promet ne bo popolnoma okreval", je izjavil Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GZS.
