Bratušek: Spremembe v zdravstvu vedno trčijo ob finančna sredstva

Nekdanja premierka Alenka Bratušek je lani že drugič prevzela vodenje ministrstva za infrastrukturo (prvi mandat ministrice za infrastrukturo je imela v času Šarčeve vlade od leta 2018 do 2020), kjer ima vlada Roberta Goloba ambiciozne načrte. Bratušek je v preteklosti vodila Direktorat za proračun, pozneje tudi državnozborsko komisijo za nadzor javnih financ. 

Z ministrico smo se sestali po ponedeljkovi proračunski seji vlade, sicer prvi, ki je potekala brez zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana, ki je odstopil v petek. Na seji je vlada potrdila prvi razrez proračunske porabe v letih 2024 in 2025.  

Prvi del pogovora z infrastrukturno ministrico, ki ga objavljamo danes, smo namenili prav proračunu: bo imela dovolj denarja za vse projekte in kje – če sploh – bodo potrebni rezi? In kako je potekala prva seja vlade brez zdravstvenega ministra, s katerim je, kot pravi, govorila po skoraj vsaki seji?  

Toliko kot bo denarja, toliko bo projektov   

Ministrstvo za infrastrukturo bi po novem razrezu stroškov v letu 2024 prejelo 803 milijone evrov, namesto 1,076 milijarde. V letu 2025 pa bi odhodke morali oklestiti na 677 milijonov.  

Spomnimo, da je del resorja infrastrukture prevzelo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, zato je težko primerjati proračunske postavke. »Zdaj imamo nekaj več kot en mesec časa, da pripravimo svoje finančne načrte in da ugotovimo, kaj, če sploh česa, v ta obseg sredstev nismo mogli spraviti,« je za Bloomberg Adria TV povedala Bratušek in dodala, da ključni infrastrukturni projekti in že začeti projekti ne bodo ogroženi. Železnice prav tako ostajajo prioriteta celotne vlade, pravi, zato je še prehitro, da bi povedali, ali in katere konkretne želje ali načrte bodo morali opustiti. Je pa dodala, da je bilo v predvolilnem času podanih veliko obljub: 80 dogovorov z občinami, medtem ko je po ministričinih besedah tovrstnih dogovorov v povprečju okoli 20.  

»Če lahko tako rečem, bo pa mogoče narejeno nekaj manj, kot je prejšnja vlada obljubljala pred volitvami. Obljubljala je pa brez denarja oziroma brez finančnega kritja,« pravi Bratušek. Dodaja, da dogovori nimajo časovnice in gre bolj za želje, ki so bile dane na papir. »Seveda pa župani radi pridejo s temi papirji na ministrstvo. Ampak, toliko kot bo denarja, toliko bo projektov. Absolutno pa zagotavljam, da vsi večletni projekti bodo, se bodo nadaljevali in bodo tudi končani.« 

Tudi znotraj sprememb Načrta za okrevanje in odpornost se je ministrstvo za infrastrukturo odpovedalo 8-milijonskemu projektu za elektrifikacijo voženj po železnicah, »a ker EU zamika obvezno uporabo tega sistema, ni nujno, da to izpeljemo zdaj,« pravi ministrica.    

Tadej Vogrin

 

Na vprašanje, kako je potekala prva seja brez ministra Bešiča Loredana, s katerim je govorila na skoraj vsaki seji vlade, Bratušek odgovarja:  

»Predsednik vlade si zbira ekipo in če ni bilo razumevanja ali ni bilo soglasja pri temeljni smeri, kam zdravstveno reformo zapeljati, se je pač razpletlo, kot se je razpletlo,« je povedala in ob tem poudarila, da je zagovornica javnega zdravstvenega sistema. »Zdravje nikoli ne sme temeljiti na socialnem statusu tistega, ki zdravstvo potrebuje. Potem bi pa res popolnoma zavozili našo družbo. A je nismo. Torej, zdravstvo ostaja prioriteta. Absolutna prioriteta. Tudi zagotovljenega denarja je veliko. Preostalo je pa na predsedniku vlade,« je povedala Bratušek. 

»Za vsako stvar, ki jo želiš spremeniti v zdravstvu, vedno trčiš ob finančna sredstva,« je dodala in povedala, da je nekdanjemu ministru pogosto govorila, da »zasebniki našega zdravstvenega sistema ne bodo nikoli rešili, ker vedno vzamejo tisto – če rečem po domače – kar se jim najbolj izplača delati. Se pravi, so na nek način najcenejši, njihovi zaslužki pa najvišji. Tiste najtežje stvari pa vedno ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu,« je zaključila.