Prihrankov je za 15 let prometa z nepremičninami. Nič čudnega, da cene rastejo!

Slovenci imajo na bankah rekordne količine gotovine, večino kar v nevezanih vlogah. Denarja je toliko, da zasenči vsoto celoletnega prometa z nepremičninami.

Lani je bilo v Sloveniji sklenjenih za okoli 2,2 milijarde evrov poslov s stanovanjskimi nepremičninami, torej hišami in stanovanji, kažejo podatki Geodetske uprave (Gurs).

Gurs ocenjuje, da je bilo lani v Sloveniji prodanih okoli 9.500 stanovanj v večstanovanjskih stavbah in okoli 5.900 stanovanjskih hiš.

Ob tem ponudba ne dosega povpraševanja, posledično pa cene iz leta v leto rastejo. Gurs v zadnjem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu celo piše o norih cenah stanovanj.

"V Ljubljani cene 20 let starih stanovanj ponekod že dosegajo tudi 9.700 evrov na kvadratni meter. Danes torej lahko pri nas govorimo o 'norih' cenah stanovanj, ki pretežnemu delu prebivalstva onemogočajo normalen dostop do dostojnega stanovanja, kar je ustavna pravica," so zapisali v poročilu za leto 2025.

Od leta 2020 so se cene stanovanj dvignile za skoraj 80 odstotkov, hiš za 65 odstotkov in zemljišč za gradnjo stavb za skoraj 60 odstotkov, navaja Gurs.

Iz leta v leto pa naraščajo tudi prihranki gospodinjstev. Konec minulega leta so denarne vloge gospodinjstev na bankah dosegle rekordnih 32,8 milijarde evrov. V samo v enem letu so se vloge povečale za 2,2 milijarde evrov – prav toliko, kot je znašal celoletni promet s stanovanjskimi nepremičninami.

V zadnjih petih letih depoziti gospodinjstev ves čas rastejo, v tem času so se povečali za več kot osem milijard evrov. Ob tem je vse večji delež vlog, ki niso vezane (na vpogled), leta 2025 jih je bilo za kar 86,3 odstotka vseh vlog gospodinjstev, kažejo podatki Banke Slovenije.

"Denarja je na bankah toliko, da bil lahko kupili vse nepremičnine," je nekoliko v šali v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS.

Dejansko razmerje med prostim denarjem gospodinjstev in letnim prometom s stanovanjskimi nepremičninami kaže, da ta dosega le še petnajstino denarnih prihrankov gospodinjstev, ki ležijo na bankah.

Poenostavljeno – prebivalci bi lahko z gotovino, ki jim leži na računih, kupili 15-krat toliko nepremičnin, kot jih je prodanih v Sloveniji v letu dni.

Udovič meni, da bi lahko del rešitve prinesel nepremičninski davek, ki bi zmanjšal privlačnost nepremičnin kot naložbe. S tem bi se namreč stroški za lastnike povečali, je povedal za Bloomberg Adria.

Na nepremičninski davek je spomnila tudi Banka Slovenije v zadnjem poročilu o finančni stabilnosti. "Obdavčitev stanovanjskih nepremičnin bi morda lahko, če bi bila ustrezno oblikovana, povečala ponudbo rabljenih stanovanj za oddajo in prodajo," piše Banka Slovenije.

Tako Gurs kot Banka Slovenije opozarjata na pomanjkanje ponudbe, kar poganja rast cen. "Očitno je, da je ponudba novogradenj na urbanih območjih še vedno premajhna. Glavni razlogi so premajhna dostopnost in cene zazidljivih zemljišč ter dolgo trajanje in visoki stroški gradnje, ki so pogojeni predvsem z administrativnimi ovirami in časom, ki je potreben za pridobitev potrebnih dovoljenj," navaja v letošnjem poročilu Gurs.

Kot smo pisali, so med razlogi za rast cen lahko tudi nakupi z namenom pranja denarja.