Balkon ni več dovolj: atriji postajajo zlata jama nepremičnin

Nepremičninski strokovnjaki zaznavajo več rast zanimanja za atrijska in terasna stanovanja, ki predvsem v mestih postajajo eden hitreje rastočih segmentov stanovanjskega trga. Kupci so namreč vse pogosteje pripravljeni plačati premijo za dostop do zasebnega zunanjega prostora in občutek bivanja, ki se približa hiši. Ob tem ne iščejo več zgolj dodatnih kvadratnih metrov, temveč občutek bivanja - svetlobo, zasebnost, stik z zelenjem in možnost, da tudi v večstanovanjski stavbi živijo podobno kot v hiši.

Če je še pred desetletjem atrij veljal predvsem za prijeten dodatek, je danes za nekatere ključen razlog za nakup. Balkon ni več dovolj; kupci želijo lasten košček zunanjega prostora, kjer lahko spijejo jutranjo kavo, imajo vrt, psa ali preprosto občutek umika iz urbanega tempa.

Trend odraža širši premik v načinu bivanja po pandemiji, ko sta kakovost prostora in dostop do narave postala pomembnejša od same lokacije ali velikosti stanovanja. Atrijska stanovanja so tako danes kompromis med mestnim življenjem in željo po hiši, za katerega so kupci pripravljeni plačati občutno premijo.

Cene atrijskih stanovanj eksplodirale

Cene atrijskih stanovanj v Ljubljani in okolici so se v zadnjem desetletju povzpele na rekordne ravni, nepremičninske agencije pa opažajo, da povpraševanje trenutno precej presega ponudbo. "Če pogledamo zadnjih deset let, so cene kakovostnih atrijskih oziroma terasnih stanovanj v Ljubljani in okolici realno zrasle približno 80 do 150 odstotkov, pri najboljših lokacijah tudi več," ocenjuje direktor agencije Stoja Trade, Zoran Đukić.

Pojasnjuje, da so bila atrijska stanovanja nekoč bolj nišni produkt, danes pa so postala eden najbolj zaželenih segmentov trga, saj atrij pogosto daje občutek, da ne živimo v klasičnem stanovanju, ampak skoraj v lastni hiši. "Neposreden stik z zemljo, zelenjem in naravo danes pomeni veliko dodano vrednost. Majhen vrt, drevesa, hortikultura, prostor za jutranjo kavo, druženje, otroško igro ali hišne ljubljenčke ustvarjajo popolnoma drugačno uporabniško izkušnjo," je prepričan Đukić.

Pri Stoji Trade opažajo, da vse več ljudi v svojih mestnih atrijih oziroma na terasah goji sadje in zelenjavo, nekateri pa gredo še dlje in si na svojem urbanem kosu zemlje privoščijo celo čebelnjak.

Za atrijska stanovanja se zanimajo predvsem mladi pari in družine. Foto: Depositphotos

"Trend povpraševanja po atrijskih stanovanjih je po pandemiji znova v porastu, saj kupci atrij vse pogosteje dojemajo kot pomembno dodano vrednost bivanja," pravi Vasja Crnjakovič, direktor nepremičninske agencije Re/max. Strinja se, da atrij stanovanju ne prinaša zgolj dodatnega zunanjega prostora, temveč tudi možnost ureditve vrta, prostor za druženje ali za otroška igrala.

Še zlasti privlačna so atrijska stanovanja za mlajše kupce, predvsem mlade pare in družine, ki želijo stik z zunanjim prostorom, a si hkrati ne morejo ali ne želijo privoščiti hiše. Nekoliko manj zanimanja pri agenciji Re/max zaznavajo med starejšimi kupci, ki bolj stavijo na zasebnost in si ne želijo dodatnih obveznosti, povezanih z vzdrževanjem zunanjega prostora. 

Crnjakovič ocenjuje, da se cene novogradenj z atrijem v Mariboru začnejo pri približno 3.000 evrih na kvadratni meter, v središčih večjih mest pa lahko dosežejo bistveno višje ravni. "Največ zanimanja opažamo prav v urbanih središčih, kjer je dostop do zasebnega zunanjega prostora še toliko bolj cenjen," dodaja.

Atriji so vse pogostejši del novogradenj

Atrijska stanovanja, čeprav pogosto z manjšo kvadraturo, na trgu dosegajo zelo visoke cene, ki v osrednji Sloveniji ponekod presegajo tudi 300 tisoč evrov. Zlasti izrazit je trend v Ljubljani in njeni okolici, kjer kupci vse pogosteje plačujejo premijo za zasebni zunanji prostor in občutek bivanja, primerljiv s hišo. "Na prvo žogo je to ambiciozna cena, ampak pri atrijskih stanovanjih sama kvadratura pogosto ni pravo merilo," poudarja Đukić.

Z uporabniškega vidika se atrijska stanovanja in tista s teraso pogosto dojemajo kot prostorsko večja od njihove dejanske kvadrature, saj se bivalni del funkcionalno širi na zunanji prostor. Kupci zato vse manj vrednotijo zgolj kvadraturo ter vse bolj kakovost bivanja in funkcionalnost zunanjega prostora. "Če gre za kakovostno novogradnjo, dobro mikrolokacijo, premišljeno arhitekturo, velik atrij, parkirna mesta in dober občutek zasebnosti, potem trg lahko sprejme tudi številke, ki so na prvi pogled videti visoke," še dodaja sogovornik, ki hkrati opozarja, da je treba razlikovati tudi med oglaševanimi in dejansko realiziranimi cenami.

Naraščajočemu povpraševanju postopoma sledi tudi ponudba. Atrijska in terasna stanovanja v nove stanovanjske projekte vključuje vse več investitorjev, predvsem v segmentu višjega srednjega in premijskega razreda, kjer zasebni zunanji prostor postaja pomemben prodajni argument. V Ljubljani so atriji in večje terase vse pogostejši del novogradenj, zlasti pri projektih na obrobju mesta in v bližini zelenih površin.

Stanovanje z atrijem v soseski Pod hribom. Foto: Stoja Trade

Po ocenah agencije Stoja kupci atrijska stanovanja večinoma kupujejo za lastno bivanje, precej redkeje kot klasično investicijo za oddajanje. "Gre za tip nepremičnine, kjer je čustvena komponenta nakupa zelo močna. Kupujejo jo ljudje, ki iščejo kakovostnejši način bivanja - mladi pari, manjše družine, lastniki hišnih ljubljenčkov ali kupci, ki želijo občutek hiše brez vseh obveznosti, ki jih hiša prinaša," pojasnjujejo v agenciji. Sklenejo, da se investicijski nakupi sicer pojavljajo, vendar bistveno redkeje kot pri klasičnih manjših stanovanjih, namenjenih oddajanju.

Podoben trend opažajo tudi drugod po Evropi, kjer so stanovanja z atriji, terasami ali vrtovi po pandemiji postala eden najbolj iskanih segmentov nepremičninskega trga. Po podatkih španskega portala Pisos.com terasa vrednost stanovanja v povprečju zviša za približno 17 odstotkov, pri tipičnem 90-kvadratnem stanovanju pa lahko pomeni tudi več kot 50 tisoč evrov razlike v ceni v primerjavi s primerljivim stanovanjem brez zunanjega prostora.

Tudi v Parizu stanovanja s teraso ali vrtom po analizah francoskega portala Parlez-moi de Paris, ki se sklicuje tudi na podatke pariških notarjev, dosegajo od 10 do 30 odstotkov višje cene od primerljivih stanovanj brez zunanjih površin, predvsem zaradi omejene ponudbe in velikega povpraševanja po zasebnem zunanjem prostoru v urbanih središčih. Podatki iz več evropskih nepremičninskih analiz kažejo, da je pandemija okrepila povpraševanje po zasebnem zunanjem prostoru, zlasti v gosto pozidanih urbanih središčih.