Slovenske banke z najnižjim kapitalskim količnikom v regiji Adria

Čisti dobiček bank regije Adria kot celote je ob polletju znašal 1.125 milijard evrov, kar je bilo 156 milijonov evrov ali 16 odstotkov več v primerjavi s prvo polovico leta 2021, kaže analiza analitikov Bloomberg Adria.

V veliki meri se je dobiček povečal zaradi višjih neto prihodkov od provizij, ki so znašale 745 milijonov evrov v primerjavi s 558 milijoni evrov v prvem polletju lani, in višjih neto obrestnih prihodkov, ki so z 1.752 milijonov evrov narasli na 1.892 milijonov evrov v prvem polletju leta.

Banke v regiji pripravljene na recesijo

Prihodki od provizij so se povišali zaradi izboljšane gospodarske aktivnosti, ki tradicionalno vodi v več plačilnega prometa v bankah. Hkrati so banke povišale provizije ob transakcijah, da bi ohranile dobičkonosnost poslovanja ob nizkih obrestnih merah.

Obrestni prihodki so se povečali zaradi več odobrenih posojil ne glede na to, da so bile obrestne mere nizke. Najbolj so v prvi polovici leta porasli v Severni Makedoniji, in sicer za 9,5 odstotka medletno; pri nas so se povišali za 8,6 odstotka, srbske banke so imele osemodstotno medletno rast obrestnih prihodkov, v Bosni in Hercegovini pa štiriodstotno.

"Poleg tega ostajajo banke v regiji Adria v povprečju ustrezno kapitalizirane, kar pomeni, da so dobro pripravljene na morebitno gospodarsko ohlajanje," ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria. Za prihodnje obdobje napovedujejo, da se bo rast čistega dobička bank nekoliko upočasnila, nato pa upadla zaradi slabitve gospodarske aktivnosti in manjših obrestnih marž.

Kapitalska ustreznost višja od regulativnih minimumov

Večina regijskih bančnih sistemov prikazuje visoko kapitalsko ustreznost, ki je precej višja od regulativnih minimumov. Izstopata predvsem Hrvaška in Srbija s skupnimi kapitalskimi količniki pri 25 oziroma 20 odstotkih, s čimer bi tamkajšnje banke lažje prenesle morebitne bančne izgube zaradi gospodarske recesije.

Medtem so skupni kapitalski količniki v BiH, Severni Makedoniji in Sloveniji nekoliko pod 20 odstotki. V Sloveniji je razmerje kapitalskih količnikov ob koncu prvega četrtletja pri 16,4 odstotka, kar sicer zadošča regulatorjevim zahtevam, a je tretje najnižje v območju evra. Slovenski bančni sistem ima tako primerjalno najslabši položaj v regiji Adria, če pride do recesije, ki bi poslabšala kapitalizacijo bank.

"Ker je naša osnovna predpostavka najmanj tehnična recesija v naslednjih 12 mesecih, to bistveno omejuje posojilni potencial Slovenije in s tem obete glede dobičkonosnosti slovenskih bank v prihodnje," so zapisali analitiki Bloomberg Adria.

Vzhodnoevropske banke s slabšim kapitalskim količnikom kot banke regije Adria

Eno ključnih meril pri analizi poslovnih rezultatov bank je razmerje donosnosti sredstev, znano tudi kot ROA, ki meri, kako učinkovito lahko podjetje upravlja svoja sredstva za ustvarjanje dobička. Razmerje pri bankah v regiji znaša okrog enega odstotka. Drugo pomembno merilo je donosnost lastniškega kapitala ali ROE. To razmerje običajno uporabljajo delničarji podjetja kot merilo donosnosti naložbe.

Tako ROA kot ROE ostajata na zdravi ravni, pri čemer je ROE v regiji presegel deset odstotkov. S tem je višji od ROE 21 bank z večjo kapitalizacijo v Vzhodni Evropi, kažejo podatki Bloomberg Intelligence. K temu so največ pripomogle predvsem tiste banke, ki so lahko zadržale neto obrestne marže ob rasti posojil.

V primerjavi z bankami v regiji Adria ima tako 21 bank v Vzhodni Evropi večjo sposobnost ustvarjanja dobička, saj je razmerje med posojili in depoziti tako kot v bankah regije Adria (86 odstotkov). Po drugi strani imajo večje banke Vzhodne Evrope manj kapitalskih blažilnikov kot večina bank v regiji Adria, saj skupni kapitalski količniki v povprečju dosegajo 17 odstotkov. Posledično bodo banke Vzhodne Evrope v primeru recesije v slabšem položaju.

Čisti dobički bank v regiji Adria bodo rasli počasneje

Analitiki Bloomberg Adria za prihodnji dve leti napovedujejo, da bodo čisti dobički bank v rasli počasneje in se bodo sčasoma znižali. Med razlogi za to naštevajo:

- oslabitev gospodarske aktivnosti, ki znižuje povpraševanje po posojilih, in posledično upočasnitev rasti posojil na enomestno številko;

- upočasnitev rasti neto obrestnih prihodkov ob zniževanju obrestnih marž zaradi višjih obrestnih mer;

- povečanje obsega slabih posojil zaradi slabitve gospodarske aktivnosti;

- (posredne) učinke izpostavljenosti do rusko usmerjenih komitentov bank, ki povečujejo izgube na posojilnih izpostavljenostih bank (najbolj izpostavljene so banke v Srbiji, BiH in Severni Makedoniji);

- stalne potrebe po naložbah v digitalizacijo.

Srbske banke se soočajo še z dodatnim potencialnim tveganjem za dobičkonosnost, saj je njihova centralna banka določila zgornje omejitve provizij, kar bo vodilo v zmanjšanje prihodkov iz tega naslova. Prav tako analitiki tudi za druge banke v regiji ne napovedujejo rasti neto provizij. Posebej izpostavljajo hrvaške banke, kjer bodo dobički zmanjšani tudi zaradi konca zaračunavanja provizij pri pretvorbah valut po prevzemu evra (od 1. januarja 2023).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar