Kakšno prihodnost analitki napovedujejo Sloveniji

V regiji Adria se bo nadaljeval trend rasti, ki temelji na stabilni rasti potrošnje, infrastrukturnih investicijah in odboju zunanjega povpraševanja. Zaostrene razmere na trgu dela bodo podpirale nadaljnjo rast plač in zagotavljale podporo domačemu povpraševanju, hkrati pa eno ključnih tveganj ostaja vezano na zunanje povpraševanje. Še posebej, ker se kriza v nemški avtomobilski industriji razvija, zaščitni ukrepi pa se širijo globalno.

Fiskalne politike bodo ostale ekspanzivne, vendar pričakujemo, da bodo primanjkljaji leta 2025 ostali v obvladljivem obsegu. Porabo bodo spodbujale predvsem naložbe v infrastrukturo, svoje pa bodo dodala zvišanja plač v javnem sektorju in pokojnin. Učinek visoke inflacije na rast prihodkov pojenja, bodo prihodki ostali podprti z nadaljevanjem potrošnje.

 

 

Kar se tiče denarne politike, pričakujemo, da nadaljevanje začrtane poti zniževanja ključnih obrestnih mer, s čimer se spodbuja zasebne naložbe po obdobju višjih obrestnih mer. Vidimo, da gredo ECB, NBS in NBRNM v enaki smeri, s prilagajanjem glede na signale celotnega gospodarstva. 

Inflacija postaja manj "vroča" tema, čeprav še vedno vidimo inflacijske pritiske iz domačega in zunanjega okolja ter
povečano negotovost, povezano s cenami hrane in energije.

Podrobnejšo analizo najdete na podstrani Bloomberg Adria Insight.

Če se osredotočimo na Slovenijo: rast BDP smo znižali na 1,6 odstotka medletno za 2024. Domača potrošnja je bila steber gospodarske rasti, medtem ko industrijska proizvodnja in izvoz nista dosegla naših pričakovanj. V zadnjem četrtletju zaznavamo nekaj pozitivnejši izvozni trend, ki ga podpirata farmacevtski sektor, pa tudi uvozna stran, ki bo prispevala proizvodnji v naslednjih obdobjih.

Nedavno izplačilo sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ali RRF (258 milijonov evrov oktobra 2024) bo prispevalo k rasti v četrtem četrtletju 2024 in v 2025.

Predvidevamo, da bo BDP leta 2025 znašal 2,3 odstotka. Slovenija ima majhne možnosti za vrnitev na predpandemične ravni zaradi visoke stopnje zaposlenosti in trenutno omejenega zunanjega povpraševanja. Menimo, da bo ciklični del industrije na udaru, medtem ko zahodnim gospodarstvom grozi stagnacija. Poleg tega se bo kriza iz nemške avtomobilske industrije prelila na podjetja v dobavni verigi. Glede na zadnja raziskava EK 41 odstotkov udeležencev v industriji ocenjuje, da je nezadostno povpraševanje glavni izziv za nadaljnjo proizvodnjo. Trenutno so glavna tveganja za prihodnost tudi učinki morebitnih zaščitnih ukrepov ZDA (carine).

 

 

Čeprav stopnja brezposelnosti narašča, je bilo dejansko število registriranih brezposelnih oseb novembra (2024) medletno nižje (stopnja brezposelnosti bo prihodnje leto za 0,1 odstotne točke višja in bo znašala 3,5 odstotka, v 2026 pa se bo spustila na tri odstotke). Od izboljšanja investicijskega cikla pričakujemo pozitivne učinke, saj se obrestne mere znižujejo, zlasti ker je bila kreditna aktivnost NFC od sredine leta 2023 v negativnem območju. Svoje bodo dodale naložbe v farmacevtski industriji z dolgoročnimi pozitivnimi učinki na proizvodnjo.

V letu 2024 pričakujemo povprečno 2-odstotno stopnjo inflacije, prihodnje leto pa 2,2-odstotno. Izginjanje visokih baznih učinkov in dvig realnih plač (z letom 2025 denimo v javnem sektorju) bo podpiral stopnjo inflacije. Povečanje prihrankov v kombinaciji s stabilizacijo inflacije se bo prelilo v boljše domače povpraševanje. Jedrna inflacija bo glavno gonilo in ogledalo dinamike povpraševanja, medtem ko vidimo pritiske zaradi inflacije cen hrane, kar se že od začetka leta dogaja na svetovnem trgu hrane.

Prevedel in priredil Aleksandar Lukić.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar