Euribor strmo navzgor, gre lahko do petih odstotkov?

Evropska centralna banka (ECB) danes dviguje ključne obrestne mere, kar se že pozna tudi na medbančnem trgu. Zadnje napovedi so namreč že vračunane v referenčne obrestne mere Euribor (Euro Interbank Offered Rate). To je obrestna mera, po kateri si banke medsebojno posojajo denar. Odraža pa se v rasti Euriborja različnih ročnosti: trimesečne, šestmesečne in 12-mesečne.

Na višino Euriborja sicer vpliva več dejavnikov: ponudba in povpraševanje po likvidnosti, pričakovanja bank glede gibanja ključnih obrestnih mer ter pričakovanja glede izgledov za gospodarsko rast in inflacijo, naštevajo na Banki Slovenije (BS).

Zato lahko pride tudi do razmer, ko je Euribor nižji od ključne obrestne mere ECB. "Do tega lahko pride zaradi visoke likvidnosti bančnega sistema, vpliva druge obrestne mere ECB ali kombinacije več dejavnikov," pojasnjujejo na banki Sparkasse. Takšne razmere so trajale od konca leta 2015 do letos, ko smo imeli obdobje negativnih obrestnih mer Euribor, čeprav je bila ključna obrestna mera ECB pri 0,0 odstotka.

Euribor ključen pri variabilnih stanovanjskih posojilih

Referenčne obrestne mere so podlaga za obrestne mere številnih finančnih transakcij, kot so instrumenti denarnega trga, depoziti in tudi posojila podjetjem in gospodinjstvom. Največkrat na Euribor naletijo posojilojemalci, ki najemajo stanovanjska posojila s spremenljivo obrestno mero.

Obrok se v tem primeru obračunava tako, da se upoštevata Euribor (različnih ročnosti) in pribitek banke, ki lahko znaša odstotek ali dva. Večina bank uporablja Euribor različnih ročnosti, največkrat šestmesečnega, nekaj bank tudi trimesečnega, le redko pa 12-mesečnega. To pomeni, da se obrok kredita na novo izračuna vsake tri, šest ali 12 mesecev. Ob tem je treba poudariti, da anuitetni izračun pokaže, da bolj ko se glavnica skozi leta zmanjšuje, manj obresti – saj je glavnica manjša – posojilojemalec plača. Zato je pri vplivu gibanja Euriborja pomembno upoštevati tudi ta vidik.  

Gre lahko Euribor na pet odstotkov?

Banke ne napovedujejo rade, kaj so bo v prihodnosti zgodilo z obrestno mero Euribor. To je v tem okolju tudi precej težko, saj je negotovost velika. Vseeno smo uspeli pridobiti nekaj napovedi bankirjev in upravljavcev premoženja.

"Predstavljam si, da je dolgoročna nevtralna obrestna mera v Evropi v razponu od 1,5 do 2,5 odstotka, zato se mi zdi Euribor pri petih odstotkih manj verjeten dogodek," ocenjuje Primož Cencelj, upravljavec obvezniških skladov pri Generali Investments.

V Novi ljubljanski banki (NLB) aktivno spremljajo predvsem gibanje in tržna pričakovanja tri- in šestmesečnega Euriborja, na katera je vezan velik del portfelja banke. »Tržna pričakovanja so, da se bo trimesečni Euribor v letu 2023 povzpel do približno 1,6 odstotka," je sredi avgusta, ko je bil 3-mesečni Euribor še pri 0,4 odstotka, menil Jan Počkaj, samostojni upravljavec bilance banke. Ob tem je že takrat opozarjal, da smo trenutno v obdobju povečane nihajnosti obrestnih mer, zato se tudi napovedi gibanja Euriborja močno spreminjajo iz meseca v mesec.

"V takšnih razmerah je napovedovanje nehvaležno, in čeprav se dvig referenčnih obrestnih mer do petih odstotkov zdi malo verjeten, tega vseeno ne moremo izključiti," ocenjuje Počkaj. Da so razmere zelo negotove, je razvidno tudi iz tega, da smo podobno vprašanje bankam zastavili v začetku julija. Takrat so pri NLB napovedali, da se bo letos šestmesečni Euribor gibal okrog odstotka, šele prihodnje leto pa naj bi presegel odstotek, če ne bi bilo recesije.

Podobno so napovedali tudi v Delavski hranilnici. "V skladu s pričakovanji na trgu glede gibanja Euriborja bi se šestmesečni Euribor lahko v tem letu povzpel na nivoje od 0,75 do enega odstotka, v naslednjem letu pa na nivoje od 1,5 do dveh odstotkov," so takrat ocenjevali na Delavski hranilnici. Tudi pri Bloombergu je v začetku julija napovedoval, da bo šestmesečni Euribor znašal okrog 0,7 odstotka ob koncu letošnjega leta.

Banke o prihodnjih vrednostih Euriborja nerade špekulirajo

Obrestna mera operacij glavnega refinanciranja je ključni del obrestne politike ECB, saj je to obrestna mera, s katero ECB bančnemu sistemu zagotavlja pretežni del likvidnosti. "Posledično ta obrestna mera pomembno vpliva tudi na obrestne mere Euribor. Napoved bodočih ukrepov ECB in obrestnih mer s stopnjo zanesljivosti, ki bi bila ustrezna, ni izvedljiva," pravijo v Novi KBM. Ob tem dodajajo, da pozorno spremljajo odločitve ECB in dogajanje na trgu.

"ECB bo v prihodnje zelo verjetno še dvigovala obrestne mere, prvo spremembo pričakujemo danes. Tako kot bo rasla obrestna mera ECB, bodo rasli tudi Euriborji," napovedujejo pri Sparkasse. Po njihovem pojasnilu sprememba obeh obrestnih mer ni povsem dnevno korelirana, ker obrestne mere Euribor vsebujejo tako sedanje stanje na trgu kot tudi pričakovanja glede politike ECB na področju obrestnih mer in se poleg tega objavljajo dnevno.

"Spremembe obrestnih mer ECB se zgodijo samo občasno, ampak zgodovinsko gledano sta tako smer gibanja kot višina ključne obrestna mere ECB in Euriborja močno povezana," utemeljujejo pri Sparkasse. Kot pravijo, so vprašanja o gibanju obrestnih mer Euribor predvsem vprašanja glede prihodnje monetarne politike ECB.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar