Banke bodo letos težko ponovile lanske rezultate

Evropski kapitalski trg je imel solidno leto 2024, še zlasti ob upoštevanju vseh političnih pretresov, splošno skromnih pričakovanj glede gospodarske rasti, težav s produktivnostjo in povpraševanjem ter vztrajne inflacije.

Finančni sektor je bil nedvomni zmagovalec evropskega kapitalskega trga – tečaji delnic bank v Evropi, merjeni z indeksom Stoxx Europe 600 Banks, so se samo v letu 2024 povečali za približno 25 odstotkov, s čimer so močno presegli rast splošnega indeksa Stoxx Europe 600, ki je v istem obdobju pridobil okoli šest odstotkov.

Na vrhu lestvice se je znašel tudi zavarovalniški sektor, kjer so delnice v letu 2024 zrasle za približno 18 odstotkov (Stoxx Europe 600 Insurance). V prvih dveh mesecih leta 2025 se je trend rasti še okrepil – delnice bank so samo v januarju in februarju 2025 pridobile impresivnih 24 odstotkov, medtem ko je zavarovalniški sektor v primerjavi s koncem leta 2024 zrasel za 11 odstotkov. 

 

 

Če pogledamo širšo sliko, je bil finančni sektor dolga leta pod pritiskom nizkih obrestnih mer zaradi spodbujevalne denarne politike ECB, ki se ni odražala le v nizkih obrestnih merah, temveč tudi v ekspanzivni monetarni politiki z obsežnimi programi odkupovanja sredstev, predvsem v času pandemije in neposredno po njej. Nizke niso bile le obrestne mere za posojila, temveč so bili na splošno nižji vsi donosi, ki jih je lahko banka dosegla.

Vrnimo se k obrestnim meram – šestmesečni in trimesečni euribor sta bila v negativnem območju od leta 2015 do sredine 2022, kar teoretično postavlja pod vprašaj smiselnost obrestnih mer, vendar je to imelo svojo vlogo pri prizadevanjih centralne banke za čim učinkovitejše spodbujanje gospodarstva. 

Inflacijski šok v obdobju po pandemiji in energetska kriza po začetku konflikta med Rusijo in Ukrajino sta zahtevala odziv centralnih bank, zato so ECB, FED in lokalne centralne banke začele cikel zviševanja obrestnih mer. Višje obrestne mere so bankam omogočile izboljšanje dobičkonosnosti, vendar ne tudi večje kreditne aktivnosti, ki ostaja pod pritiskom šibkih gospodarskih obetov v Evropi. Zniževanje obrestnih mer se je začelo sredi leta 2024, a se hkrati zmanjšujejo tudi presežki likvidnosti pri ECB, saj zapadajo sredstva iz programov kvantitativnega sproščanja. Obrestne mere se gibajo v smeri zmanjševanja restriktivnosti, medtem ko zmanjševanje presežne likvidnosti deluje v nasprotni smeri. 

 

 

Zanimivo je, da zmanjševanje presežne likvidnosti, deponirane pri ECB od konca leta 2022, ni bistveno vplivalo na obrestne mere na denarnem trgu, saj presežki likvidnosti ostajajo visoki. Ob koncu februarja 2025 so presežki likvidnosti ECB znašali okoli 2,8 bilijona evrov, kar je še vedno precej nad ravnmi iz leta 2019, torej ni bila umaknjena likvidnost, ki je bila zagotovljena med pandemijo in po njej. 

Z vidika dobičkonosnosti je rast obrestnih mer pozitivno vplivala na obrestno maržo, saj so viri financiranja ostali ugodni. Prav rast dobičkonosnosti in na splošno ugodna perspektiva sta vlagatelje usmerili v ta sektor. Donos na kapital bank, vključenih v indeks Stoxx Europe Banks, je v letu 2024 dosegel okoli 12 odstotkov, kar je skoraj dvakrat več kot 6,4 odstotka, kolikor so banke dosegle v predpandemijskem letu 2019. 

Depositphotos

 

Če pogledamo vrednotenja, bančni sektor kljub hitri rasti tečajev delnic še vedno deluje podcenjen. Razmerje P/E pri indeksu Stoxx Europe 600 Banks znaša 8,7, kar je bistveno pod razmerjem splošnega indeksa Stoxx Europe 600 (15,4) in tudi pod vrednotenjem ameriških bank (S&P 500 Banks Industry Group), ki je v začetku marca 2025 znašalo okoli 12,9. To kaže, da ima sektor še vedno potencial in ostaja privlačen za vlagatelje. 

Donosnost dividend pri bankah je v letu 2024 precej odstopala od donosa širšega indeksa – banke so dosegle kar 6,6 odstotka, širši indeks pa zgolj 3,4 odstotka. Zgodovinsko gledano, je to precejšnja razlika, saj 20-letno povprečje kaže na prednost bank v vrednosti +0,9 odstotne točke. 

Poslovanje bank v regiji Adria

Ob upoštevanju dobre reakcije kapitalskega trga v letu 2025 bomo v nadaljevanju analize pregledali finančne rezultate bank, katerih podružnice poslujejo v regiji Adria, ter bank, ki poslujejo v tej regiji. Kar zadeva cene delnic bančnih skupin, ki delujejo v regiji (vzorec sestavljajo naslednje banke: Erste Bank, Raiffeisen International, Intesa Sanpaolo in UniCredit Bank), je v letu 2024 in prvih dveh mesecih 2025 opazen nekoliko hitrejši povprečni porast cen delnic v primerjavi z omenjenim evropskim indeksom.

Delnice UniCredit Banke so še naprej rasle potem ko je banka presegla pričakovanja s svojimi rezultati za četrto četrtletje 2024. Zanimivo je, da so pri UniCredit ob tem nakazali, da v letu 2025 pričakujejo nižje prihodke  zaradi znižanja obrestnih mer, a se je trg na to informacijo negativno odzval le zelo kratkoročno. Po tridnevnem padcu cene delnice za skupno približno dva odstotka si je cena v dveh delovnih dneh opomogla in naprej rastla.

Delnice UniCredit so samo v prvih dveh mesecih 2025 pridobile 31 odstotkov, kar je bilo posledica pričakovane rasti prek prevzemov in napovedi večjega izplačila dividend v letu 2025 (50 odstotkov dobička v primerjavi z dosedanjimi 40 odstotki). Dobri dobički so na splošno privedli do večjih izplačil investitorjem.

 

Dividendni donos evropskih bank je bil v letu 2024 na večletnem vrhuncu, medtem ko se je obseg odkupa lastnih delnic v prvih dveh mesecih 2025 medletno povečal za 30 odstotkov (pri 20 največjih evropskih bankah, ki kotirajo na borzi). 

S širše geografske perspektive je v bankah opazen pozitiven učinek izpostavljenosti regiji Adria ter državam srednje in vzhodne Evrope (Romunija, Madžarska, Slovaška, Češka in Poljska – v nadaljevanju CEE), saj je v teh državah zaznati boljšo gospodarsko rast in večjo kreditno aktivnost.

Podatki skupine UniCredit so dober primer, kako je banka izkoristila potencial trgov CEE in regije Adria, kjer posluje. Skupni kreditni portfelj skupine se je v primerjavi s koncem leta 2019 zmanjšal za približno 15 odstotkov. V istem obdobju so bruto krediti v omenjenih regijah kumulativno zrasli za 38 odstotkov. S tem se je delež teh regij v kreditnem portfelju povečal z devetih odstotkov v letu 2019 na 14 odstotkov v letu 2024, medtem ko je skupina na teh trgih v letu 2024 ustvarila približno 18 odstotkov neto prihodkov iz obresti.

Podobna dinamika je zaznana pri bankah Raiffeisen in Erste. Pri Raiffeisen Bank znaša izpostavljenost širši regiji približno 37 odstotkov bruto kreditov, pri čemer je ta regija ustvarila kar 48 odstotkov neto prihodkov iz obresti. Pri Erste Bank so bruto krediti, usmerjeni v regiji CEE in Adria, zajemali približno 45 odstotkov celotnih kreditov, hkrati pa je ta segment ustvaril okoli 50 odstotkov neto prihodkov iz obresti. Prednosti regije, zlasti regije Adria, sta dobra kreditna aktivnost v nasprotju z zelo skromno rastjo kreditiranja v evroobmočju ter omejeno kreditno tveganje na teh trgih. 

Depositphotos

 

Banke v regiji Adria so v letu 2024 prav tako dosegle zelo dobre rezultate tako glede dobičkonosnosti kot na kapitalskih trgih. Na vzorcu bank, ki smo jih analizirali (ASA banka (BIH), NLB banka (SI), HPB (HR), Zagrebačka banka (HR), Stopanska banka (MK) in Komercijalna banka Skopje (MK)), opažamo pisano sliko.

V letu 2024 so se cene delnic bank v regiji dvigale bistveno hitreje od evropskega povprečja – od 50 odstotkov v primeru NLB do 124 odstotkov pri Stopanski banki Skopje.

Banke v Severni Makedoniji so imele najmočnejšo rast v letu 2024, saj so podvojile cene svojih delnic, vendar pa je pri Stopanski banki prišlo do korekcije v vrednosti minus devet odstotkov v prvih dveh mesecih leta 2025 zaradi počasnejše rasti dobička. Medtem je Komercijalna banka Skopje v istem obdobju zabeležila rahlo rast v vrednosti štirih odstotkov. Cena delnic Komercijalne banke Skopje dejansko stagnira od konca januarja, ko so bili objavljeni finančni rezultati za leto 2024, saj banka za leto 2025 pričakuje slabše rezultate zaradi visoke osnove iz leta 2024 – dobiček po obdavčitvi se je namreč medletno povečal za 38 odstotkov.

HPB je prav tako v prvih dveh mesecih leta 2025 doživela korekcijo, saj je banka zabeležila upad dobička po obdavčitvi zaradi stroškovnih pritiskov, čeprav so neto prihodki iz obresti ter iz nadomestil in provizij dosegli solidne stopnje rasti. Cena delnic Zagrebačke banke je v začetku leta 2025 večinoma stagnirala, začetni padec pa je vrednost delnice vrnil na decembrske ravni. ASA banka prav tako beleži stagnacijo zaradi skromnega trgovanja z njenimi delnicami, vendar je cena na začetku marca dnevno poskočila za štiri odstotke po objavi rezultatov banke, ki so pokazali 22-odstotno rast skupnega rezultata v letu 2024. Rast slovenske NLB banke se je nadaljevala v skladu s trendom iz leta 2024 in do konca februarja pridobila še 10 odstotkov glede na konec preteklega leta. 

Kaj pa banke, ki niso na borzi

Velik del bank v regiji ne kotira na borzi, zato bomo analizo dobičkonosnosti nadaljevali na širšem vzorcu bank iz regije Adria. Banke so v letu 2024 povečale neto prihodke iz obresti ter neto prihodke iz nadomestil in provizij, in sicer z dvomestnimi stopnjami rasti. Neto prihodki iz obresti so se v povprečju povečali za približno 13 odstotkov, medtem ko so neto prihodki iz nadomestil in provizij zrasli za približno 11 odstotkov medletno v letu 2024.

Pri vseh bankah v vzorcu (osem bank iz regije) je bil zaznan porast v obeh kategorijah neto prihodkov, prav tako pa so vse banke zabeležile rast dobička. Dobiček pred obdavčitvijo se je v povprečju povečal za 17 odstotkov medletno. Ker so obrestne mere v letu 2024 začele upadati v vseh državah regije, je bil pozitiven učinek deloma posledica dobre kreditne aktivnosti. Rast kreditov in terjatev do strank je v letu 2024 znašala približno 12 odstotkov. Glede na razkorak med rastjo prihodkov omenjenih kategorij in rastjo dobička pred obdavčitvijo opažamo segmentacijo znotraj vzorca bank.

Pri treh bankah v vzorcu je bila rast finančnega rezultata podprta z enkratnimi dejavniki – v primeru Komercijalne banke Skopje sta bili to prodaja zaseženega premoženja, ki je presegla načrtovane vrednosti, ter izterjava že odpisanih terjatev. V primeru bank v Srbiji (Banca Intesa in OTP banka) opažamo manjše neto odhodke iz naslova oslabitve finančnih sredstev – posledica omejitve obrestnih mer  Narodne banke Srbije, kar je privedlo do večjih prilagoditev te kategorije v letu 2023. Pri dveh bankah (NLB d. d. in HPB) opažamo obratno situacijo, in sicer stroškovne pritiske, ki so privedli do opazno slabših končnih rezultatov glede na rast prihodkov. 

Napoved

Pričakujemo, da bo leto 2025 prav tako ugodno za bančni sektor, vendar bo težko preseči rezultate iz leta 2024. Postopno zniževanje obrestnih mer bo omejilo rast dobičkonosnosti, vendar na drugi strani vidimo pozitiven prispevek kreditne aktivnosti, kjer se še vedno kaže pozitiven trend. Gospodinjstva in podjetja v državah regije Adria niso prezadolžena, celo nasprotno – razmerje med krediti in BDP je med najnižjimi v Evropi, kar kaže na potencial za nadaljnje zadolževanje. Ob upoštevanju inflacije, rasti cen nepremičnin in naraščajočo potrošnjo ocenjujemo, da bo povpraševanje po posojilih naraščalo, še zlasti ker rast plač povečuje sposobnost prebivalstva za zadolževanje. Prav tako banke razpolagajo z dovolj kapitala – razmerje med krediti in vlogami je nižje od 1, kar kaže, da obstaja prostor za nadaljnjo odobritev posojil zgolj iz depozitov kot vira financiranja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar