Analiza: Kako se spreminja industrija telekomunikacij?

Telekomunikacijska podjetja so sredi največje preobrazbe tega stoletja. To potrjuje indeks Stoxx 600 Telecom, ki je od začetka leta zrasel za 12 odstotkov, razmerje med ceno in dobičkom na delnico (P/E) pa je pri 20, kar je višje kot konec leta, ko je bilo pri 16. Meja med operaterji, ponudniki storitev v oblaku in podjetji, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, je skoraj izbrisana, po drugi strani pa uporabniki pričakujejo več od same povezave tradicionalnih telekomunikacijskih storitev.

Uporabniške preference so osredotočene na platforme, ki so hitre, odprte, personalizirane in energetsko učinkovite. Telekomunikacijski operaterji združujejo moči za povečanje spektra, skupne naložbe in znižanje  stroškov infrastrukture. Vertikalna integracija s partnerji v maloprodaji jim omogoča bolj neposreden dostop do končnih uporabnikov in učinkovitejšo distribucijo izdelkov. Zato telekomunikacijski operaterji opuščajo svojo tradicionalno pot in se obračajo k vključevanju umetne inteligence, prilagodljivosti omrežja in novim poslovnim modelom, kot so ponudba storitev v oblaku in  maloprodajne tehnologije.

Vseprisotnost AI zahteva vse večjo porabo omrežnih virov. Podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, postajajo največji uporabniki telekomunikacijske infrastrukture prek partnerstev s ponudniki storitev v oblaku. Telekomunikacijske družbe se srečujejo s potrebo po spremembi namena svojih omrežij, kar pomeni, da omrežje ni namenjeno le komunikaciji med uporabniki, temveč tudi obdelavi podatkov v realnem času. Zato telekomunikacije postajajo nekakšno vezivno tkivo digitalnega gospodarstva.

Zato ni presenetljiv trend, s katerim telekomunikacijske družbe ločujejo svojo infrastrukturno enoto od dejavnosti, usmerjenih v uporabnike. To bi pomenilo, da bi se prevzemnik, bodisi kot ločeno podjetje bodisi v primeru prodaje infrastrukture, osredotočil na spreminjanje in prilagajanje omrežja tem trendom.

Kako je to vplivalo na telekomunikacijsko industrijo širše in podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, v praksi? Telekomunikacije aktivno razvijajo strategije za več oblakov in izkoriščajo moč partnerjev. OpenAI in Oracle sta podpisala eno največjih pogodb v zgodovini oblačne industrije, vredno 30 milijard dolarjev na leto, za 4,5 gigavata računalniške moči. Po poročanju Bloomberga bo transakcija v celoti izvedena do leta 2028 in je del projekta Stargate, v katerem sodelujejo OpenAI, Oracle, SoftBank in drugi.

Depositphotos

 

Oracle bo razširil ali zgradil več podatkovnih centrov po ZDA, 4,5 gigavata moči pa pomeni približno četrtino celotne zmogljivosti vseh podatkovnih centrov v ZDA. Oracle naj bi ustvaril 10,3 milijarde dolarjev prihodkov od oblaka, to partnerstvo pa bi te prihodke potrojilo in ga postavilo na mesto ključnega akterja v industriji umetne inteligence. OpenAI s tem sodelovanjem krepi diverzifikacijo ponudnikov storitev v oblaku. Tržni učinek za Oracle je, da so delnice po objavi tega sodelovanja poskočile na rekordne ravni. Od začetka leta se je cena delnice povišala za 42,41 odstotka, v primerjavi z začetkom maja pa za kar 63 odstotkov.

Telekomunikacijska podjetja vse bolj vlagajo v omrežja, ki jih podpira umetna inteligenca (robno računalništvo, namenska omrežja 5G), in prilagajajo omrežno arhitekturo s prehodom s tradicionalnega RAN na odprti RAN/vRan z interoperabilnimi komponentami. To pomeni, da so operaterji postali odprti ekosistemi z več dobavitelji, kjer zmanjšujejo svojo odvisnost od zaprtih omrežnih sistemov, recimo od družbe Huawei.

Virtualizirano omrežje (vRAN) omogoča samodejno upravljanje umetne inteligence in energetsko učinkovitost. To nadalje pomeni, da telekomunikacijska podjetja 'postajajo' programska podjetja, in ne le ponudniki infrastrukture. To je bil začetni impulz za Orange France in Samsung, da sta v mestu v jugozahodni Franciji uvedla prve klice Open RAN in vRAN 4G/5G. Z uporabo Samsungovih prilagodljivih rešitev vRAN je Orange izboljšal svoje omrežje, kar je omogočilo večjo prilagodljivost in inovativnost ter uresničilo skupni cilj obeh podjetij, da se premakneta k bolj odprtemu, programsko definiranemu omrežnemu sistemu.

Uvedba Samsungovih naprednih rešitev je del širše strategije podjetja Orange za sodelovanje s širšim krogom dobaviteljev in gradnjo močnejšega omrežnega ekosistema. Samsungova platforma vRAN vključuje pametno avtomatizacijo, funkcije, ki temeljijo na umetni inteligenci, in orodja za varčevanje z energijo, ki operaterjem pomagajo izboljšati delovanje omrežja, zmanjšati porabo energije in posodobiti infrastrukturo. Podjetje je tudi napovedalo, da je naslednji korak širitev projekta na več lokacij v jugozahodni in zahodni Franciji do konca tega leta. Samsung pri tem pilotnem projektu sodeluje z Dellom na področju strežnikov, Intelom za procesorje in Wind Riverjem na področju oblačnih platform.

 

 

Poteza družbe Orange vlagateljem vpliva optimizem in nakazuje svetlo prihodnost podjetja in panoge. Cene delnic družbe Orange so se od začetka leta zvišale za 35 odstotkov, trenutno razmerje med ceno in dobičkom (P/E) pa znaša 17,6 (konec minulega leta je bilo 13). Glede na ta indeks so podjetja, ki so vanj vključena, v primerjavi s koncem leta 2024 povečala svojo bruto maržo za približno 15 odstotnih točk, vendar jih še vedno bremenijo visoki operativni stroški, zato so se profitne marže zmanjšale za odstotno točko. Da so vzrok za to operativni stroški, kaže tudi dejstvo, da se je tudi marža EBITDA zmanjšala za 1,1 odstotne točke. Natančneje, trenutna bruto marža znaša 60 odstotkov, marža EBITDA 12,07 odstotka, profitna marža pa šest odstotkov.

Telekomunikacije iščejo vertikalno integracijo in neposreden nadzor nad uporabniško izkušnjo. S tem se želijo pozicionirati kot celostni digitalni operaterji. Prav to sta storila VodafoneThree in Currys v Združenem kraljestvu, kjer je VodafoneThree postal ekskluzivni mobilni operater za Currys, enega največjih trgovcev z elektroniko. V okviru tega sodelovanja se bo ponudba domačega interneta še razširila na mobilni širokopasovni dostop (fiksni brezžični dostop), ki bo združeval mobilni in domači internet.

Licencirane fotografije/Hrvatski Telekom

 

Omenjeni globalni trendi so pomembni za regionalne telekomunikacije. Sodelovanje med OpenAI in Oraclom kaže, da ne gre le za velike podatkovne centre v posameznih državah. Na telekomunikacijskem trgu regije Adria so igralci v Sloveniji in na Hrvaškem (Telekom Slovenije in HT) dosegli največji napredek pri razvoju dodatnih storitev. Ne le omenjeni podjetji, tudi nekateri drugi udeleženci na trgu imajo lastne podatkovne centre, ki jih je mogoče komercializirati za storitve AI. Kot taki imajo strateški geografski položaj za obrobna vozlišča proti EU in preostalemu delu regije Adria. Po drugi strani pa imata Slovenija in Hrvaška priložnost za tehnološki preskok v OpenRAN in vRAN, ker imata dovolj zrel trg. Vendar pa jih od poti Orangea loči njihov proračun in velika odvisnost od rešitev, vezanih na določene prodajalce, kot sta na primer Ericsson in Huawei.

 

 

Med regionalnimi telekomunikacijskimi operaterji bi lahko omenili dve skupini – v prvo bi uvrstili HT in Telekom Slovenije, katerih cene delnic kažejo agresivnejšo rast, v drugo skupino pa Makedonski Telekom in BH Telekom, kjer je rast cen delnic nizka.

HT je v drugem četrtletju letos uvedel spremembo cen tarifnih paketov, tako da jih je prilagodil povprečni letni inflaciji iz prejšnjega leta. Stopnja rasti po navedbah družbe znaša tri odstotke, kar bi s finančnega vidika pomenilo, da bo družba na tej podlagi ustvarila višje denarne prilive. Ta stopnja rasti je najnižja v zadnjih treh letih, saj je bila v istem obdobju leta 2024 in 2023 rast 6,5 oziroma pet odstotkov. Z vidika družbe bi zvišanje cen tarifnih paketov pomenilo nevtralizacijo rasti stroškovnih cen in vlaganje v nadaljnjo digitalizacijo. Strategija digitalizacije HT je bila večinoma povezana z agresivnim uvajanjem 5G, kar ima za posledico precejšnjo spremembo cene delnic. Če primerjamo trenutno vrednost delnice s koncem leta 2023, je cena zrasla za več kot 53 odstotkov.

BH Telekom je pred kratkim podpisal memorandum z AWS za spodbujanje storitev v oblaku v javnem sektorju BiH. S to potezo je podjetje stopilo na pot svetovnih trendov, saj je cilj sodelovanja posodobitev storitev z uporabo tehnologij AWS (shranjevanje podatkov, umetna inteligenca prek Amazon Bedrock, izboljšanje platforme za pretakanje). Zato se je BH Telekom pozicioniral v partnerski mreži AWS, kar mu omogoča sodelovanje z drugimi partnerji in distributerji rešitev v oblaku.

Makedonski Telekom je pred velikim izzivom pri rasti števila uporabnikov. Podjetje, ki je veliko investiralo v digitalizacijo, želi to kar najbolje izkoristiti, zato jo uporablja za pridobivanje novih uporabniških skupin. Poudarek je na generaciji Z, zato je Makedonski Telekom uvedel novo digitalno tarifo za mlade, ki se osredotoča na dostopnost največje hitrosti prenosa podatkov in ugodnosti v ponudbah partnerskih podjetij. Na drugi strani te poteze je kibernetska varnost uporabnikov, za izvedbo katere je bilo sklenjeno sodelovanje z Unicefom. Poleg tega je družba doživela tudi spremembo na vrhu, saj je generalnega direktorja zamenjal človek, ki naj bi nadaljeval proces digitalne transformacije, hkrati pa podjetje pripravil na naslednjo fazo rasti in tehnološkega razvoja v državi.

Po nadaljevanju dobrih rezultatov v prvem četrtletju letos, ko se je čisti dobiček Telekoma Slovenije letno povečal za 18 odstotkov, je družba avgusta letos napovedala izplačilo dividend v višini štirih evrov na delnico. Izplačilo dividend je enakovredno nekaj manj kot polovici čistega dobička iz leta 2024, preostali del pa bo namenjen naložbam. Leto 2024 je bilo za Telekom Slovenije plodno leto, saj je bila v primerjavi z letom 2023 dosežena 17-odstotna rast čistega dobička, triodstotna rast prihodkov pa je bila posledica rasti števila uporabnikov in večje prodaje IT-blaga in storitev.

Telekom Slovenije se osredotoča na nadaljnji razvoj in naložbe, zato je družba podpisala dolgoročno pogodbo o refinanciranju obstoječega posojila v višini 92,2 milijona evrov. S to potezo, ki je začela veljati konec junija, si je zagotovila dolgoročne vire financiranja za izvajanje svoje razvojne strategije. Pričakuje se, da novo posojilo ne bo porušilo obstoječega dolga Telekoma Slovenije, saj je ta že leta na stabilni ravni. Poleg tega je razmerje med dolgom in EBITDA konec leta 2024 najnižje v petih letih in znaša 1,55-kratnik.

Dodatna spodbudna točka je, da družba že leta povečuje denarni tok iz poslovanja. Po najnovejših podatkih je ta v primerjavi s koncem leta 2023 za skoraj šest odstotkov višji. Kljub obsežnim kapitalskim naložbam prosti denarni tok še vedno ostaja stabilen. Letošnja sprememba cene delnice v višini 22,88 odstotkov potrjuje, da so vlagatelji optimistični glede nadaljnjega poslovnega razvoja družbe. Posledično je Telekom Slovenije povečal razmerje EV/EBITDA s 3,6 konec minulega leta na 4,1. Tudi razmerje med ceno in dobičkom (P/E) se je v primerjavi z istim obdobjem povečalo – trenutno znaša 10,65, prej pa je znašalo 9,01.