Kdo ima v lasti ameriški dolg?

Največji institucionalni kupec obveznic je poleg ameriških vlagateljev tudi sama centralna banka ZDA, tj. Federal Reserve, ki je konec januarja 2025 imela v svojem portfelju okoli 16 odstotkov ameriškega dolga. V istem obdobju je bila približno tretjina ameriškega dolga v lasti tujcev. S 13 odstotki prednjači Japonska, kar glede na večletni trend nizkih obrestnih mer na Japonskem ni presenetljivo. Glede na to, da Banka Japonske (BOJ) zvišuje obrestne mere in da se obrestna razlika z ZDA zmanjšuje, je viden trend zmanjševanja izpostavljenosti japonskih vlagateljev do ameriških obveznic (-5,4 odstotka medletno). Po deležu ameriških obveznic, ki jih imata v lasti, sledita Kitajska in Velika Britanija s približno devetimi odstotki, kot rečeno je to stanje konec januarja 2025.

Za razliko od evropskih obveznic, kjer opažamo znižanje donosnosti, se na ameriške obveznice zvišuje, predvsem na dolgoročnem koncu krivulje donosnosti. Z uvedbo carin je pričakovati, da bo ameriško gospodarstvo utrpelo udarec, kar povečuje tveganost, pa tudi zahtevano donosnost, predvsem v časih naraščanja javnega dolga. Glede na šibkost dolarja ni presenetljivo, da obveznice izgubljajo svojo privlačnost. Po drugi strani pa nemške obveznice vse bolj kažejo značilnosti varnega zatočišča in so se od konca marca ločile od ameriških donosov - korelacija donosnosti teh dveh vrednostnih papirjev je najmanjša od leta 2011 (opazovano na 60-dnevnem vzorcu). Krivulja je postala strmejša, pri dolgoročnih obveznicah opazimo rast donosnosti, pri kratkoročnih obveznicah pa rahel padec. Na splošno velja, da donosi ameriških obveznic rastejo, pri tistih s krajšo ročnostjo pa opažamo znižanje, saj naj bi FED zdaj nekoliko hitreje zniževal obrestne mere.

 

 

Dolar se je pod vplivom pričakovanj o trgovini in kapitalskih tokovih še naprej zniževal, a je uvedba carin vplivala tudi na razpoloženje tujih vlagateljev, da preusmerijo sredstva ali jih zadržijo v ameriških vrednostnih papirjih. Poleg tega so odločitve o tarifah šokirale finančne trge in vlagatelji so na splošno izgubili dojemanje ZDA kot varnega zavetja, saj so ameriške državne obveznice veljale za ene najvarnejših na svetu. Če bo prišlo do kontinuiranega odliva kapitala iz ZDA, širšega trgovinskega primanjkljaja v razmerju do tujine in zmanjšane percepcije dolarja kot rezervne valute, se bodo pritiski na oslabitev dolarja stopnjevali.

Odnos ameriške administracije, če lahko sodimo po tem, kar omenja Bessent, je, da ni zaznati šibkejšega zanimanja za ameriške obveznice, da se je tudi na zadnjih avkcijah obveznic povečala udeležba tujih investitorjev, a da država ne bo zamižala na eno oko, če bo potrebna intervencija. Predvsem gre za predčasni odkup obveznic na sekundarnem trgu, ki je orodje, ki se uporablja predvsem za izboljšanje likvidnosti starih in nelikvidnih serij obveznic.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar