Regionalno

Banke vse previdnejše, rast zadolževanja v regiji Adria se umirja

Vir: Igor Ilić, Jan Artiček

24. avgusta 2022, 07:15

Banke previdno pristopajo k izdajanju posojil

Strah pred recesijo je odločilni dejavnik

Dvigi obrestnih mer prav tako nižajo povpraševanje po kreditih

Banke vse previdnejše, rast zadolževanja v regiji Adria se umirja

Bloomberg Mercury

Trend rasti zadolževanja v regiji Adria naj bi v teh mesecih dosegel vrhunec in se v naslednjem letu pričel upočasnjevati na medletni ravni, ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria.

Razlogi za ta trend so trije. Prvič, ankete med regionalnimi bankami kažejo na vse večjo previdnost pri izdajanju posojil tako korporativnemu sektorju kot državljanom, saj banke predvidevajo, da bo ohlajanje svetovnega gospodarstva pustilo posledice na podjetjih in gospodinjstvih.

Obenem se zaradi ohlajanja gospodarstva in možnosti recesije v naslednjih 18 mesecih znižuje povpraševanje po posojilih. Geopolitične napetosti vplivajo na drznost naložb, inflacija pa vpliva tudi na potrošnjo podjetij in gospodinjstev.

Tretji razlog za upočasnjeno rast posojilne aktivnosti je rast obrestnih mer v boju z inflacijo. V novih okoliščinah se spreminjajo preference glede vrste obrestnih mer. Banke so vedno bolj naklonjene variabilnim obrestnim meram kot fiksnim, ki so dominirale v preteklem obdobju nizkih obrestnih mer, medtem ko bi njihove stranke raje sklepale posojila s fiksno obrestno mero in se ne navdušujejo nad spremembami pogojev zadolževanja.

Posojilna aktivnost v regiji Adria je v prvi polovici letošnjega leta rasla solidno na medletni ravni, najnižja pa je bila v Sloveniji, kjer je rast znašala 2,3 odstotka. Največjo, desetodstotno medletno rast je zabeležila Severna Makedonija.

V primerjavi s koncem leta 2015 je rast posojilne aktivnosti v vseh petih državah razen Hrvaške dosegla dvomestne številke. Največjo rast glede na leto 2015 beleži Srbija s kar 53-odstotnim povečanjem količine posojil, sledi Severna Makedonija s 43,1-odstotno rastjo. V Sloveniji so se posojila povečala za 36,9 odstotka, kar nas uvršča na tretje mesto. V Bosni in Hercegovini je bilo v prvem polletju letošnjega leta izdanih za 28,7 odstotka več posojil kot leta 2015, na zadnjem mestu je Hrvaška s 7,9-odstotno rastjo.

Skupna posojila kot delež bruto domačega proizvoda (BDP) so od leta 2015 bolj kot ne stagnirala. Izjema je tudi tokrat Hrvaška, kjer se je delež posojil v BDP znižal z 80 odstotkov na 69 odstotkov. Hrvaška se s tem približuje ravni ostalih držav v regiji, kjer se delež posojil v BDP giblje med 55 in 70 odstotki, menijo analitiki Bloomberg Adria.

"V časovnem okviru več let vidimo potencial za konvergenco regionalnega deleža posojil v BDP proti ravnem v Zahodni Evropi, kjer so ti indikatorji višji," so zapisali analitiki. V Nemčiji znaša delež posojil v BDP 83 odstotkov, v Avstriji 92 odstotkov, medtem ko v Franciji in Španiji presega sto odstotkov.

Podatki kažejo tudi, da je v zadnjem desetletju narasel delež potrošniških posojil, znižal pa se je delež korporativnih posojil, ki so bila zgodovinsko gledano dominantna. Razlogi za to so strožja pravila bank pri izdaji posojil in optimizacija dolga v korporativnem sektorju.

V zadnjih desetih letih raste tudi delež stanovanjskih posojil v vseh analiziranih državah, razen v Srbiji, kjer je ta delež padel s 47 odstotkov leta 2012 na 39 odstotkov v letošnjem letu. V Sloveniji je delež stanovanjskih posojil v prvem polletju 2022 znašal 66 odstotkov, kar je devetodstotna rast glede na konec leta 2012. Največjo rast deleža stanovanjskih posojil beleži Severna Makedonija, kjer je ta narasel s 23 na 34 odstotkov.

Pretežna rast stanovanjskih posojil je posledica višjih cen nepremičnin, nižjih obrestnih mer v izbranem obdobju, realne rasti plač in izboljšanja zaupanja potrošnikov v letih pred pandemijo. Obrestne mere na potrošniška posojila so v povprečju padale v vseh državah (za Bosno in Hercegovino ni podatka), trenutno pa segajo od 3,27 odstotka v Sloveniji do 6,82 odstotka v Srbiji. Pred desetimi leti so bile obrestne mere dvakrat višje, od 6,19 odstotka v Sloveniji do 12,06 odstotka v Srbiji.

Vse novice iz rubrike Analiza

Analiza

vse novice iz rubrike Analiza