.webp){kind=icon}
V drugem četrtletju leta 2022 je povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja na državni ravni dosegla 2.648 evrov. Medletno je bila rast 16-odstotna, na četrtletni ravni pa so bile cene višje za dobra dva odstotka, kažejo podatki podjetja Capital Genetics. Po letu 2021, ko smo bili v Sloveniji priča rekordni rasti cen stanovanjskih nepremičnin, se cene v letu 2022 umirjajo. V letu 2021 so se cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah zvišale za okoli 15 odstotkov, cene stanovanjskih hiš pa za 13 odstotkov, je poročala geodetska uprava.
Najvišje cene so v Ljubljani. Tu so morali kupci za kvadratni meter rabljenega stanovanja v povprečju odšteti 3.644 evrov; to je medletno 11 odstotkov več. Rast cen v prestolnici se umirja. V primerjavi s prvim trimesečjem, ko je cena kvadratnega metra znašala 3.606 evrov, so se cene zvišale za dober odstotek. Najvišje cene dosegajo stanovanja v središču mesta, več kot 3.900 evrov za kvadratni meter. Za centrom sledi Vič, kjer je povprečna cena kvadratnega metra dosegla 3.786 evrov. Najcenejša so stanovanja v Mostah, kjer cena na kvadratni meter v povprečju znaša 3.386 evrov.
Najdražje so garsonjere, pri katerih je za kvadratni meter v povprečju potrebnih 3.905 evrov. Za kvadratni meter trisobnega ali večjega stanovanja je povprečna cena kvadratnega metra 3.383 evrov. Razlika v ceni med novejšimi in starejšimi stanovanji se je povečala. Za novejša stanovanja, ki so mlajša od desetih let, je povprečna cena presegla štiri tisoč evrov na kvadratni meter. Za novogradnje cene na najbolj zaželenih lokacijah segajo od pet do deset tisoč evrov za kvadratni meter. Stanovanja, starejša od deset let, pa so v povprečju dosegla ceno 3.636 evrov na kvadratni meter.
V Sloveniji so cene stanovanjskih nepremičnin na letni ravni zrasle za 16,9 odstotka. Najbolj so zrasle v Bosni in Hercegovini, kjer je bila medletna rast 24,9-odstotna. V Severni Makedonij so cene zrasle za 16,5 odstotka, v Srbiji za sedem odstotkov in na Hrvaškem za 13,5 odstotka. V Sloveniji so cene od zadnjega dna, ki je bil leta 2015, zrasle za 69 odstotkov. V istem obdobju so v Evropski uniji zrasle za 44 odstotkov in v območju z evrom za 40 odstotkov. Od leta 2015 so se stanovanjske nepremičnine na Hrvaškem podražile za 52 odstotkov.
Kako se Ljubljana primerja z Beogradom in Zagrebom
Kako se cene v Ljubljani primerjajo s preostalimi prestolnicami v regiji? V obrobnih delih hrvaške prestolnice se povprečna cena kvadratnega metra novogradnje giblje okoli 2.400 evrov. V središču Zagreba se kvalitetnejše grajena stanovanja prodajajo za tri tisoč evrov na kvadratni meter. Na privlačnejših in najbolj priljubljenih lokacijah cena kvadratnega metra novogradnje doseže tudi pet tisoč evrov.
V Beogradu je povprečna cena starogradnje v drugem trimesečju znašala 1.773 evrov. Minimalno je bilo za kvadratni meter starogradnje potrebnih 425 evrov, v najdražjem primeru pa 4.300 evrov. Povprečna cena kvadratnega metra v novogradnji je dosegla 2.304 evre. Najnižja cena kvadratnega metra novogradnje je v Beogradu znašala 600 evrov, najdražje stanovanje pa je doseglo ceno 9.545 evrov za kvadratni meter.
Sarajevo dražje od Zagreba
Visoke cene dosegajo tudi nepremičnine v Bosni in Hercegovini. Cena kvadratnega metra v središču Sarajeva je v prvem trimesečju dosegla 3.067 evrov. Na obrobju so cene občutno nižje, saj se v povprečju gibljejo okoli 1.278 evrov. Rast cen beležijo tudi v drugih mestih. Povprečna cena na državni ravni je v prvem kvartalu znašala 1.134 evrov. To je 23 odstotkov več kot v letu 2021 in 24,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Makedonska agencija za kataster nepremičnin je prenehala objavljati uradne podatke o cenah stanovanj. Po podatkih spletne strani Numbea pa povprečna cena kvadratnega metra stane 1.300 evrov.
Kaj analitiki Bloomberga napovedujejo v prihodnje
Na vseh petih trgih je v prihodnje treba pričakovati stabilizacijo cen nepremičnin, ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria. Na to bo vplivalo več dejavnikov. Analitiki pričakujejo, da se bo rast upočasnila s povišanih stopenj oziroma umirila na trenutnih ravneh. Število izdanih gradbenih dovoljenj je močan pokazatelj dejavnosti v naslednjih šestih mesecih. Nedavna upočasnitev trendov pri gradbenih dovoljenjih kaže na nižjo gradbeno dejavnost do leta 2023. Obeti gradbene dejavnosti so tudi pokazatelj prihodnje gospodarske aktivnosti, še ocenjujejo.
Pomemben dejavnik so obrestne mere stanovanjskih posojil, ki v zadnjem času z zaostrovanjem monetarne politike rastejo. To pomeni, da stanovanjski krediti postajajo manj privlačni, potrošniki pa se zato redkeje odločajo za nakup novih nepremičnin. Med pomembnimi dejavniki omenjajo še upočasnjevanje svetovnega gospodarstva, ki bo vplivalo na zmanjšanje investicij v sektorju nepremičnin. Več denarja bo namenjenega blaženju inflacije. Kako so investitorji razpoloženi za gradnjo, bo pokazalo število pridobljenih gradbenih dovoljenj. Nadaljnje podražitve nepremičnin lahko povzročijo pomanjkanje energije, skoki cen surovin, negativno dogajanje na trgu dela in še vedno nizke obrestne mere.
Slovenija brez Ljubljane: Cene izven Ljubljane še naprej rastejo
Če iz slovenskega povprečja izločimo Ljubljano, so kupci za kvadratni meter rabljenega stanovanja v povprečju odšteli 2.242 evrov. To je na letni ravni slabo petino več, kar kaže, da cene izven Ljubljane še naprej rastejo. Rabljena stanovanja so še vedno najdražja v turističnih krajih na Gorenjskem in na Obali. Na Gorenjskem je povprečna cena znašala 3.846 evrov, na Obali pa 3.723 evrov na kvadratni meter. Več kot tri tisoč evrov je treba za rabljeno stanovanje v povprečju odšteti v Domžalah, Izoli, Kopru in Škofji Loki. Med njimi so rabljena stanovanja najdražja v Škofji Loki, kjer je treba za kvadrat odšteti 3.373 evrov, medtem ko so stanovanja v Kopru le malenkost cenejša – tam cena povprečno dosega 3.326 evrov.
Stanovanja so se v primerjavi s prvim trimesečjem najbolj podražila v Zasavju, in sicer v Trbovljah, kjer je bilo treba za kvadratni meter odšteti 1.542 evrov oziroma 14,4 odstotka več. Občutno so se podražila tudi stanovanja v Kranju, in sicer na četrtletni ravni za 6,6 odstotka, na 2.778 evrov. Najbolj so se pocenila v Izoli, in sicer za 12,4 odstotka, na 3.046 evrov. V Kamniku se je povprečna cena kvadratnega metra upadla za 7,3 odstotka, na 2.488 evrov.
Tudi na letni ravni so največjo rast cene kvadratnega metra zabeležili v Trbovljah. Pred enim letom je bilo za kvadratni meter potrebnih približno tisoč evrov, zdaj pa v povprečju 44 odstotkov več. Močno so se na letni ravni stanovanja podražila tudi v Škofji Loki. Lani je kvadratni meter rabljenega stanovanja v povprečju stal 2.392 evrov, kar je skoraj 41 odstotkov manj kot danes.
