Danes, 2. avgusta, je mednarodni dan piva. Svoj dan so ljubitelji piva dobili leta 2007, skozi leta pa se je iz majhnega lokalnega dogodka na zahodni obali Združenih držav Amerike razvil v svetovno praznovanje.
Po podatkih Statističnega urada RS se je v Sloveniji s proizvodnjo piva leta 2022 ukvarjalo 69 podjetij, kar je bilo skoraj pet krat toliko kot leta 2008. Prihodek od prodaje piva v trgovini na drobno je leta 2022 znašal nekaj več kot 200 milijonov evrov ali skoraj tretjino več kot leta 2008.
Povprečna drobnoprodajna cena pol litra ustekleničenega ali točenega svetlega piva je lani znašala 3,51 evra. Pivo je bilo junija letos za 1,5 odstotka dražje kot pred letom dni, je razvidno iz podatkov Sursa.
Preberi še
Analiza BBA: Zakaj cene celuloze dosegajo rekorde?
Kapaciteta svetovnega trga celuloze je približno 70 milijonov ton na leto.
25.07.2024
Analiza BBA: Regionalni pivovarji morajo vložiti v širitev ponudbe
Pivovarna Laško je edini regionalni proizvajalec piva, ki je uspešno razbremenil stroškovno breme.
02.07.2024
Analiza BBA: Petrolovo premagovanje regulativnih izzivov
Brez rafinerijskih zmogljivosti družba Petrol je v celoti odvisna od uvoza goriva.
24.06.2024
Analiza BBA: Kakšno rast BDP napovedujejo analitiki?
Analitiki Bloomberg Adria v letu 2024 napovedujejo trdno rast BDP v regiji Adria.
18.06.2024
Slovenska gospodinjstva so leta 2022 za pivo v povprečju porabila 137 evrov oziroma 57 evrov na člana gospodinjstva.
Slovenija je lani uvozila za skoraj 36 milijonov evrov piva, največ iz Hrvaške (45 odstotkov). Hrvaška je tudi največja izvozna partnerica slovenskih pivovarjev, saj predstavlja 36 odstotkov celotnega izvoza, ki je leta 2023 znašal skoraj 32 milijonov evrov.
Kakšni so trendi svetovne industrije piva?
Svetovno industrijo proizvajalcev piva vodita trenda premiumizacije in širjenja portfelja na področju brezalkoholnih izdelkov z aromo. Vodilne svetovne pivovarne (Molson Coors, Carlsberg, Heineken in AB InBev) so inovativne izdelke vključile pod svoje okrilje z namenom vključitve potrošnikov, ki se izogibajo alkoholnim pijačam. Glede na podatke o prihodkih od prodaje teh štirih podjetij trg piva raste iz leta v leto – leto 2022 je prineslo 9-odstotno medletno rast, medtem ko je v letu 2023 trg zrasel za pet odstotkov medletno.
Po prihodkih od prodaje je belgijsko-brazilsko pivovarsko podjetje AB InBev že leta vodilni na trgu s približno polovičnim deležem po prodaji, upoštevajoč štiri največja podjetja. AB InBev je svoj tržni položaj utrdil s prevzemi, med katerimi sta bila najpomembnejša prevzem podjetja Anheuser-Busch leta 2008 in družbe SABMiller leta 2016. Sledeč tržnim trendom je AB InBev lansiral različici že znanih blagovnih znamk – Budweiser Zero in Corona Sunbrew 0%, obogateni z vitaminom D.
V letu 2023 je Heineken poleg obstoječe znamke Heineken 0%, ki je sinonim za brezalkoholno pivo, okrepil svojo blagovno znamko s Heineken Silver. Na najpomembnejših trgih je Heineken izvajal agresivno marketinško dejavnost – denimo na prvi dirki Formule 1 v Las Vegasu je bil eden vodilnih sponzorjev, hkrati pa se je vezal na sponzorstvo Maxa Verstappna, ki je blagovno znamko promoviral na trgih, kjer potekajo dirke (s poudarkom na Aziji in Evropi).
Carlsberg se medtem osredotoča na približevanje inovacij potrošnikom, pri čemer je skušal predstaviti nove izdelke prek tradicionalno prepoznavnih blagovnih znamk – 1664 Blanc 0 % in Grimbergen Blonde 0,0 %. Za razliko od njih se je Molson Coors osredotočil na aromatizirane pivske izdelke in gazirane pijače rastlinskega izvora z manj kalorij in sladkorja ter na animiranje uporabnikov, ki se obračajo k bolj zdravemu življenjskemu slogu.
V letu 2023 so se vsa analizirana podjetja soočala z enakim trendom ustvarjanja prihodkov od prodaje. Količina prodanih izdelkov se je zmanjšala, zato je rast prihodkov poganjala predvsem rast cen izdelkov. Glede na prisotnost blagovnih znamk z različnimi cenami na trgih z večjim povpraševanjem so podjetja prilagodila politiko zviševanja cen izdelkov. Predvsem trgi, kot sta Severna Amerika in Evropa, so zaradi visoke kupne moči potrošnikov najbolj dovzetni za spremembe cen.
V povprečju najvišji prihodek na hektoliter dosega Molson Coors, največjo spremembo cen pa Heineken, ki je v letu 2023 prihodek na hektoliter povečal za 15 odstotkov. Ostala podjetja so v tem letu spreminjala cene v razponu od pet do osem odstotkov in tako poskušala nekoliko nevtralizirati padec prodanih količin. V tem kontekstu je AB InBev leta 2023 dosegel 2,8-odstotno letno rast prihodkov z 2,3-odstotnim zmanjšanjem obsega prodaje, skupaj s 5-odstotnim dvigom cen.
Heineken je imel leta 2023 največji upad prodane količine, zato ne preseneča, da je v tem letu najbolj zvišal cene in ustvaril 7,7-odstotno rast prihodkov. Kljub takšni rasti prihodkov se je njihov tržni delež leta 2023 v primerjavi z glavnimi konkurenti zmanjšal za dve odstotni točki.
Trgi, kjer so podjetja prisotna, omogočajo drznejše cenovno prilagajanje. Po eni strani Carlsberg svoje posle usmerja predvsem v Evropo in Azijo in tako ustvari najmanj prihodkov na hektoliter. Molson Coors kot podjetje kanadskega izvora pa je pretežno usmerjen na severnoameriški trg, kjer ustvari dve tretjini prihodkov.
AB InBev uporablja visoko donosni trg Severne Amerike, da ustvari kar 26 odstotkov vseh prihodkov iz 15 odstotkov celotne prodane količine. Države Južne Amerike nimajo tako globokih žepov, tako da 20 odstotkov celotne količine, prodane na tem trgu, ustvari 28 odstotkov prihodkov podjetja.
Tudi Heineken je izkoristil ameriški trg za zvišanje cen, saj je ob skoraj nespremenjenem skupnem obsegu prodanih izdelkov (približno 88,5 milijona hektolitrov v letu 2023 in 88,4 milijona hektolitrov v letu 2022) v letu 2023 ustvaril 11-odstotno rast prihodkov na leto. Pomembno pa je poudariti, da čeprav v skupni količini prodaje ni prišlo do spremembe, je prišlo do dekompozicije prodaje po blagovnih znamkah, tako da je blagovna znamka Heineken dosegla povečanje prodane količine za 1,5 milijona hektolitrov.
Komercialna politika vseh družb je bila usmerjena v ohranjanje razmeroma stabilne bruto marže. Na eni strani je vodilni v prodaji AB InBev v letu 2023 dosegel 53,86-odstotno bruto maržo (54,48-odstotno v 2022), medtem ko je na drugi strani Molson Coors z najmanjšo realizirano prodajo dosegel 37,33-odstotno bruto maržo (34,16-odstotno leta 2022).
Če stroške razdelimo na dve kategoriji, na stroške prodanega blaga in operativne stroške, imajo vsa podjetja skoraj enake stroške prodanega blaga na hektoliter proizvedenega izdelka, razen Molson Coors. Hektolitrska proizvodnja Molson Coors je vsako leto skoraj dvakrat večja od povprečne proizvodnje ostalih treh podjetij. Prodaja poceni izdelka na enoto, ki zaradi predolgega zadrževanja na zalogi izgubi kakovost, predstavlja proizvajalcem piva omejitev pri centralizaciji proizvodnje.
Prav tako so proizvajalci zaradi lažje logistike in nujnosti vzdrževanja logističnih stroškov prisiljeni locirati proizvodne obrate v neposredni bližini trgov, kjer tržijo svoje izdelke. Najbolj razširjeno globalno pivovarsko podjetje AB InBev ima proizvodne obrate v ZDA, pa tudi v Braziliji, Nigeriji, Vuhan in Harbinu na Kitajskem. Molson Coors je pretežno usmerjen na trga ZDA in Kanade ter ima posledično večjo koncentracijo proizvodnje v teh državah, zato je logično, da družba ustvari največji prihodek, a tudi najvišje stroške prodanega blaga.
Od opazovanih podjetij ima najvišje operativne stroške na hektoliter Molson Coors – 36,2 dolarja v letu 2023, v nasprotju z vodilnim AB InBev, ki je v 2023 dosegel 30,8 dolarja na hektoliter. Carlsberg je nasprotje družbe Molson Coors, saj ustvarja najnižji prihodek, najnižje stroške prodaje blaga in najnižje operativne stroške na hektoliter prodanega izdelka. Carlsberg je namreč ustvaril obratovalni strošek na hektoliter prodanega izdelka v višini 26,9 dolarja.
Podjetja svojo komercialno politiko uporabljajo za ohranjanje dobičkonosnosti – osredotočajo se na spremembe cen in prodor z novimi izdelki, da ne bi nevtralizirala visokih stroškov, ki jim jih prinaša trg, kjer so proizvodne zmogljivosti. Podjetja se tudi prilagajajo zahtevam novih generacij.
Z izjemo AB InBev, ki zaradi prevladujočega tržnega deleža oziroma števila zvestih potrošnikov ustvarja najvišjo EBITDA maržo, ostala svetovna podjetja ohranjajo EBITDA maržo na relativno stabilni ravni. Molson Coors je v letu 2022 ustvaril najnižjo EBITDA maržo v višini 8,55 odstotka zaradi enkratne postavke in zmanjšanja vrednosti dobrega imena za 845 milijonov evrov. Če izvzamemo to enkratno postavko, je bila EBITDA marža na ravni okoli 16,5 odstotka. Kljub temu je ustvarjena EBITDA marža od leta 2022 nižja v primerjavi s svetovnimi konkurenti, ker rast cen (merjena s prihodki na hektoliter) v višini šestih odstotkov ni uspela izravnati rasti stroškov (merjeno s stroški prodanega blaga na hektoliter) v višini 15 odstotkov.
Proizvajalcem piva v regiji Adria, ki smo jih vključili v analizo, je dobičkonosnost v letu 2022 prav tako upadla, vendar so v naslednjem letu z boljšim cenovno-količinskim učinkom prodaje uspeli absorbirati višje cene inputov. Povprečna prilagojena vrednost marže EBITDA podjetij iz regije Adria v letu 2023 uspešno sledi EBITDA maržam konsolidiranih Molson Coorsa, Carlsberga in Heinekena.