Razmeroma visoke obrestne mere in negotovo gospodarsko okolje niso bistveno negativno vplivali na cene nepremičnin v regiji, ki so tudi v tretjem četrtletju leta 2023 medletno porasle. Nepremičninski trgi v regiji Adria so zaradi velikega odstotka lastništva nepremičnin precej specifični, nakup nepremičnine je pogosto tudi naložba. Po podatkih iz leta 2020 ima v Srbiji, Sloveniji in na Hrvaškem več kot 30 odstotkov vprašanih poleg tiste, v kateri živijo, v lasti dodatno nepremičnino (ne nujno stanovanjsko), medtem ko je na ravni Evropske unije takšnih nekaj več kot 20 odstotkov.
Visoka inflacija je ob še vedno močnem povpraševanju cenam nepremičnin dala veter v jadra, saj te veljajo za dobro varovalko pred inflacijo. Ne smemo spregledati tudi dražjega materiala in delovne sile (ki je vse bolj redka), kar je prav tako prispevalo k rasti cen nepremičnin.
Trendi gibanja cen v regiji Adria so podobni – po obdobju intenzivne rasti v letu 2023 opažamo umiritev, a cene nepremičnin še vedno rastejo. Cene stanovanj v Srbiji so v tretjem trimesečju leta 2023 porasle za 8,2 odstotka, kar kaže, da imajo prodajalci kljub občutno manjšemu številu transakcij in upočasnjenemu stanovanjskemu kreditiranju še vedno prostor za zvišanje cen, čeprav po najnižji stopnji po letu 2018.
Preberi še
Prihaja davek na premoženje? O tem bo odločal novi strateški svet
Golobova vlada davčne reforme z obdavčitvijo premoženja še ni pospravila v predal.
09.01.2024
Koliko stanovanj je dejansko kupljenih z gotovino?
Slovenci smo v treh četrtletjih lani za nakup stanovanjskih nepremičnin porabili več kot milijardo evrov. Z gotovino je bilo kupljenih za okoli 130 milijonov evrov nepremičnin.
09.01.2024
Kitajski bančni gigant razglasil stečaj
Kitajski bančni gigant Zhongzhi Enterprise Group. je razglasil stečaj. Podjetje je podleglo kitajski nepremičninski krizi.
05.01.2024
Najdražja stanovanja, ki so bila prodana leta 2023
Katera stanovanja so dosegla najvišje cene? Pripravili smo seznam.
05.01.2024
Cene v Sloveniji rastejo najpočasneje od pandemije v letu 2020, in sicer po 5,4-odstotni medletni stopnji v lanskem predzadnjem trimesečju. Cene novogradenj v BiH so v istem obdobju narasle za štiri odstotke, vendar ta podražitev dejansko odraža delno stabilizacijo cen, ki so intenzivno rasle v letu 2022. V tretjem četrtletju so namreč zaznali kar 47,5-odstotno rast.
V Severni Makedoniji se prav tako nadaljuje trend rasti cen, vendar je bila ta s sedmimi odstotki počasnejša od prejšnjih četrtletij. Hrvaška je edina, ki ima še naprej dvomestno stopnjo rasti cen nepremičnin – z 10,9 odstotka je v tretjem četrtletju imela največjo medletno rast.
Cene niso podlegle pritiskom
Na prvi pogled to kaže na precejšnjo odpornost cen nepremičnin ne samo glede na razmerje z obrestnimi merami, ampak tudi v primerjavi z nekaterimi državami, ki se trenutno spopadajo s krizo na nepremičninskih trgih. Tako je predvsem v skandinavskih državah, kjer cene padajo že več četrtletij in celo ogrožajo gospodarsko rast.
Na ravni EU padec cen beležimo že dve četrtletji zapored, k temu pa botruje predvsem padec v Nemčiji in na Švedskem, pa tudi v nekaterih drugih državah. Znotraj EU je 10 od 27 držav zabeležilo medletno znižanje cen stanovanj. Gre pa v vseh državah razen na Finskem za korekcijo cen v triletnem obdobju ‒ cene padajo, a so še vedno nad cenami stanovanjskih nepremičnin glede na tretje četrtletje leta 2020.
Ta trend le potrjuje nevzdržnost rasti cen iz preteklih obdobij. Napihnjene cene nepremičnin v prejšnjih obdobjih so se torej začele korigirati navzdol takoj, ko je faza zvišanja obrestnih mer postala eden najpomembnejših dejavnikov.
Podoben scenarij pričakujemo tudi v regiji Adria, a ga bosta precej omilila rast cenovne dostopnosti stanovanj in pričakovanja, da se bodo obrestne mere leta 2024 začele zniževati. Rast dostopnosti stanovanj vidimo v hitrejši rasti plač v primerjavi z rastjo cen stanovanjskih nepremičnin, kar je vidno na primeru vseh držav v regiji. Rast cenovne dostopnosti seveda ne pomeni samodejnega boljšega povpraševanja, saj ne vključuje stopnje inflacije niti rasti obrestnih mer, vseeno pa delno kaže na večjo zmožnost zaposlenih za nakup nepremičnin – bodisi zaradi večjih možnosti za varčevanje bodisi zaradi višjega kreditnega limita.
To je eden od dejavnikov, ki bodo omejili močan padec cen nepremičnin. K temu lahko prištejemo še izboljšave na trgih dela, kjer obstaja potencial za rast zaposlenih, ter velik depozitni potencial, ki se lahko aktivira takoj, ko bodo cene začele padati. Če k temu prištejemo še znižanje obrestnih mer v letu 2024, pričakujemo do konca leta v regiji Adria korekcijo cen nepremičnin, ki bodo upadle za približno pet odstotkov. Ob tem bo prej šlo za stabilizacijo trga kot pa za večjo korekcijo.