Analiza: Premog rešitev regijskih energetskih zagat, pa tudi cokla razvoja

Čeprav so se cene energije leta 2023 znižale, so še vedno nestanovitne zaradi konflikta v Ukrajini in po novem še v bližnjevzhodni regiji, bogati z nafto in plinom. Kot smo poročali na straneh Bloomberg Adria, je k temu pripomoglo tudi ohlajanje globalnega gospodarstva, ki z vidika energije dolgotrajno vodi v manjše povpraševanje. Pred poslabšanjem razmer na energetskih trgih svarijo tudi pri Svetovni banki, zlasti če bi se konflikt v Gazi razplamtel in zajel glavne regijske, pa tudi svetovne proizvajalke nafte in plina.  

Celotno analizo si preberite tukaj.

Regulacija cen plina in elektrike – kaj bo z ruskim plinom?

Analitiki Bloomberg Adria (BBA) so medtem v svoji analizi energetskega sektorja v regiji Adria ugotavljali, da na cene energije v regiji poleg svetovnih energetskih trgov vpliva tudi domača oskrba (to velja zlasti za električno energijo, ki je pogosto odvisna od intenzivnosti padavin) ter regulčacija cenovne politike, ki je v primerjavi z Evropsko unijo "zagotovo bolj regulirana s strani vlad".

Cene električne energije za gospodinjstva so bile še najmanj podvržene omenjenim dejavnikom, saj so regulirane in močno subvencionirane, vlade pa so ohranjale nižje cene, da bi zmanjšale pritiske na gospodinjstva, kaže analiza. Slovenska vlada se je odločila, da ohrani kapico na najvišje cene do leta 2024. Srbijo je zaznamovalo obdobje povišanih cen od maja do začetka novembra. Hrvaški je uspelo ohraniti stabilne cene do 2023, saj je vlada pripravila paket finančne podpore. V Severni Makedoniji se je elektrika podražila zaradi zvišanja davčne stopnje.

Analitiki navajajo, da so se regijske vlade odločile tudi za omejitev cen plina, pri čemer večina omejitev v veljavi do začetka prihodnjega leta oziroma konca kurilne sezone. Veliko vprašanje pri plinu je, kaj se bo zgodilo v Srbiji, Severni Makedoniji in Bosni in Hercegovini (BiH), saj gre za države, ki so zelo odvisne od ruskega plina. Bolgarija, prek katere teče ruski plin, se namreč pripravlja na uvedbo dodatnih dajatev na ruski plin.

Pri nafti in bencinu je bilo nihajnosti manj, saj so bile cene regulirane, pa tudi razmere na globalnih trgih niso bile tako kritične.

Energetska infrastruktura podedovana od Jugoslavije

Pregled stanja v regiji je namreč pokazal na številne izzive, med katerimi izstopa v veliki meri neustrezno razvejena in zastarela tehnologija ter rigidnost trga. "Sedanja energetska krajina je dediščina razvoja industrije v drugi polovici 20. stoletja ter procesa hitre urbanizacije in industrializacije," navajajo analitiki. Večji energetski kompleksi so bili zgrajeni pred več kot pol stoletja v času nekdanje skupne države, kar pomeni, da danes delujejo z zastarelo in slabo vzdrževano tehnologijo. Čeprav je trg na različnih stopnjah liberalizacije, na njem še vedno prevladujejo velika vertikalno integrirana podjetja v državni lasti.

Analiza BBA zajema skupino največjih energetskih podjetij v regiji Adria. V Sloveniji so ta med drugim Petrol, Geoplin, HSE, GEN itd. Lani je bilo za podjetja regijskega energetskega sektorja izjemno zahtevno, ugotavljajo analitiki. Pri čemer ti poudarjajo izjemno nestanovitnost cen energije, ki so dvigovali vhodne surovinske stroške, teh pa podjetja zaradi cenovnih kapic niso mogla prenesti na odjemalce.

Rast prodaje elektroenergetskih podjetij je tako leta 2022 v povprečju znašala 55 odstotkov, medtem ko so bila naftno-plinska podjetja uspešnejša s 67-odstotno rastjo prodaje. Dobičkonosnost je bila precej drugačna, saj so se marže EBIT elektroenergetskih podjetji v povprečju znižale za 6 odstotnih točk na –6,7 odstotka, medtem ko so se v naftnih in plinskih podjetjih povečale za 1,4 odstotne točke na +5,7 odstotka.

Za izboljšanje likvidnosti HSE je slovenska država zagotovila 492 milijonov evrov v obliki kapitala, pri bankah pa zagotavljala jamstvo za dodatnih 185 milijonov evrov posojil. Pregled poslovanja družbe Petrol kaže, da se je razmerje neto dolg/EBITDA povečal na 5,8-kratnik (v primerjavi z 2,1-kratnikom v 2021) zaradi cenovnih kapic. Odprava slednjih bo ob bolj stabilnih cenah vhodnih surovin omogočala družbi, da izboljša marže, ugotavljajo analitiki.

"Za slovenski trg je značilna velika razpršenost ponudnikov električne energije in plina." Vseeno skupini GEN in HSE prevladujeta na trgu električne energije (družbi pokrivata 70 odstotkov trga), na področju plina pa je družba Geoplin (del skupine Petrol) odgovorna za polovico dobave poslovnim subjektom, je mogoče razbrati iz poročila. Močnejša konkurenca je na področju distribucije naftnih derivatov, kjer v maloprodajnem segmentu prevladujejo družbe, kot so OMV, Lukoil, EKO in Shell, z dobro razvito prodajno mrežo.

Visoka raven samooskrbe s premogom in uvoženih goriv

Regija Adria je močno odvisna od uvoza energentov. Fosilna goriva (premog, nafta in zemeljski plin) z vidika porabe, menijo analitiki, zavzemajo osrednje mesto v porabi. Električna podjetja so največji porabniki premoga, pri čemer je zanimivo, da se ga zaradi znatnih domačih zalog v regiji uvozi za le 17 odstotkov potreb.

Po drugi strani je poraba nafte in plina glede na domače vire v celotni regiji zelo velika: "Skoraj 90 odstotkov celotne porabe nafte in njenih derivatov je bila leta 2021 uvoženihi, medtem ko je bilo razmerje pri plinu 84-odstotno."

Samo Srbija in Hrvaška imata lastne vire skrilavca, vendar sta državi s tem pokrivata kvečjemu 20 odstotkov skupnih potreb trga. Druge države so v celoti odvisne od uvoza, kar pomeni, da so znatno bolj izpostavljene nihanjem na mednarodnih trgih, ki so, kot smo omenili, podvržena dinamičnim geopolitičnim dogajanjem. Vojna v Ukrajini in uvedba sankcij na uvoz nafte in plina iz Rusije je države v regiji spodbudilo k iskanju novih, alternativnih virov in poti, povzemajo analitiki.

Podrobnejši pregled poslovanja posameznih naftnih družb razkriva, da je pozitivni učinek naraščajočih cen prevladal nad drugimi negativnimi vplivi, s katerimi so se podjetja soočala, kar je v nazadnje privedlo do znatno boljšega poslovnega izida. "Rezultati, doseženi v zadnjih letih, so najverjetneje najboljši v vsaj nedavni zgodovini naftnih družb," dodajajo analitiki.

Krepitev naložb v obnovljive vire

Skupni kapitalski izdatki družb, zajetih v analizo, so leta 2022 dosegli skoraj dve milijardi evrov, kar je za 20 odstotkov več kot leta 2021 zaradi intenzivnih naložb v naftne rafinerije. Leta 2022 sta najmočnejšo naložbeno dejavnost imeli energetski družbi HEP (Hrvaška) in EPS (Srbija), ki sta odgovorni za polovico vseh naložb v sektorju oziroma 0,94 milijarde evrov.

Pri HEP je šlo za revitalizacijo hidroenergetike, pa tudi nadaljevanje naložb v solarno energijo. Lani je družba zagnala dve novi sončni elektrarni s skupno zmogljivostjo 10 MW in začela graditi tri nove s skupno zmogljivostjo 25 MW. Srbski EPS je največ sredstev namenil izboljšavam in posodobitvam obstoječih termoelektrarn, krepitvi hidroenergetskih zmogljivosti in pripravam za gradnjo prve vetrne in sončne elektrarne.

EPS

 

"Čeprav je v celotni regiji poudarek na obnovljivih in trajnostnih virih energije, se še vedno pojavljajo načrti za širitev zmogljivosti na področju uporabe fosilnih goriv, predvsem v Srbiji in BiH," o energetskem zelenem prehodu v regiji menijo analitiki BBA.

Pri financiranju kljub veliki zadolženosti družb HEP in EPS (to med drugim potrjuje velik delež dolga v njuni prodaji, ki bo leta 2022 v obeh primerih skoraj 50 odstotkov) ostaja breme stroškov obresti kreditov majhno; s približno 1-odstotnim deležem v celotni prodaji, kar je posledica ugodnih obrestnih mer. Ocenjena povprečna obrestna mera za družbo HEP je bila  2,1 odstotka, kar je manj kot 2,4 odstotka za EPS, 2,6 odstotka pri EPBIH in skoraj 2 odstotka pri HSE. Pri naftnih družbah (NIS, INA in Petrol) se razpon ocenjenih obrestnih mer giblje med 2,3 odstotka za Petrol in 3,6 odstotka za podjetje INA v letu 2022, na sredini pa je z 2,5 odstotka NIS.

Če bo zima mila, s plinom ne bo težav

V prihodnje analitiki napovedujejo povečano naložbeno dejavnost v vseh segmentih, ne le na področju obnovljivih virov, temveč tudi na področju izboljšanja učinkovitosti, zmanjšanja izpustov plinov CO2, prenosnega omrežja, digitalizacije omrežja, zagotavljanja učinkovitega priključevanja novih uporabnikov in izravnave električne energije in povečanja zmogljivosti.

Kar zadeva cene plina, analitiki ne napovedujejo bistvenega porasta, niti padca na cene iz obdobja prve polovice 2021. "Cena plina naj bi se gibala okoli 50 evrov za MWh z verjetnostjo pocenitve, saj so zmogljivosti za prihajajočo zimo polne, verjetnost za izredno mrzlo zimo pa je majhna, kar zagotavlja dobro zapolnitev kapacitet ob koncu sezone," predvidevajo strokovnjaki BBA.

Preusmeritev na obnovljive vire energije pri proizvodnji električne energije naj bi zmanjšala povpraševanje po plinu, a cena bo kljub temu odvisna od "razvoja geopolitičnih razmer". Cena nafte se bo gibala okoli 90 ameriških dolarjev za sod, predvsem zaradi slabih svetovnih makroekonomskih obetov in restriktivne denarna politika vsaj do sredine prihodnjega leta.

Geopolitične silnice bodo prav tako odrejale gibanje cen premoga, ki jih bo spodbujalo povpraševanje Kitajske, saj njena proizvodnja električne energije v veliki meri temelji na premogu. Svoje bo dodala tudi krepitev in industrializacija njene sosede, saj naj bi indijsko gospodarstvo v prihodnjem letu močno raslo.

Omenjeno ne nazadnje potrjujejo tudi napovedi Primoža Šterbenca, saj je strokovnjak za mednarodne odnose in docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem za Bloomberg Adria pred nedavnim dejal, da "Indija, katere ekonomija temelji predvsem na storitvah, želi delež industrije v svojem BDP dvigniti s 13 na 25 odstotkov". Kitajska, pravi, pa je med drugim postala njen največji trgovinski partner.