Slovenska energetika na razpotju: JEK 2 čaka na odločitev

Vse potrebne odgovore, ki jih terja referendum o gradnji nove nuklearne elektrarne, imamo že danes. Odločitev lahko sprejmemo že jutri, zato ni nobenega opravičljivega razloga, da jo odlagamo do leta 2028, je v razpravi o stanju slovenske energetike in prihodnjih usmeritvah dejal Stane Rožman, nekdanji dolgoletni direktor Nuklearne elektrarne Krško.

Tudi če bi se ljudje odločili proti gradnji jedrske elektrarne, bi vsaj vedeli, pri čem smo, in bi lahko temu prilagodili načrtovanje, je povedal Rožman na posvetu Elesa.

Odločitve o gradnji in financiranju bi morale biti sprejete v dveh letih

"Realno je, da imamo JEK 2 [drugi blok jedrske elektrarne Krško] na omrežju do konca naslednjega desetletja, če pristopimo konkretno k zadevi z vso resnostjo," je povedal Dejan Paravan, direktor Gen energije, ki naj bi gradila novo nuklearko.

Interes za investiranje v gradnjo JEK 2 med slovenskimi podjetji še vedno obstaja, kar pomeni, da je projekt zanimiv, pravi Paravan. Odločitve o tem, s katerimi partnerji bi sodelovali pri naložbi, če bo do nje prišlo, še ni, saj še ni zaprta finančna konstrukcija, je povedal Paravan. "V dveh letih bi morale biti odločitve sprejete."

Gen energija je preverila več možnih lokacij in za najustreznejšo za gradnjo nove nuklearke so ocenili tisto v neposredni bližini sedanje elektrarne pri Krškem. Tam je namreč že postavljeno dovolj močno energetsko omrežje, lokalna skupnost pa ima do takšnega objekta pozitiven odnos, je povedal Paravan.

"To pa ne pomeni, da bo Krško edina lokacija za nuklearno energijo." Z razvojem malih modularnih jedrskih reaktorjev bi jih lahko postavili tudi na druge lokacije, predvsem tam, kjer so zdaj elektrarne na fosilna goriva.

Nova nuklearka je regionalni projekt

Gen energija je do zdaj v projekt JEK 2 vložila 30 milijonov evrov, projekt razvija ekipa 15 ljudi, do konca leta jih bo 30. Kadre bodo v prihodnje iskali tudi v tujini, saj ne gre le za nacionalni, ampak širši regionalni projekt. Odpovedati se jedrski energiji bi bilo neumno, meni Paravan, glede na to, da nima izpustov toplogrednih plinov in da njena gradnja nima velikih negativnih vplivov na biodiverziteto.

Tudi gospodarstvo pričakuje, da bo JEK 2 zgrajen, da bi bila Slovenija samooskrbna pri porabi električne energije, je povedal predsednik GZS Tibor Šimonka. "Želimo, da z referendumom za JEK 2 ne čakamo. Ni razloga, da se slovenska družba ne bi v enem letu odločila, ali je za nuklearno energijo ali ne," je povedal Šimonka. V Evropi imamo zaradi "salonske politike" previsoko inflacijo, stagflacijo in nevarnost recesije, je povedal.

Poleg tega ukrepi za znižanje izpustov v Evropi za nekajkrat zvišajo izpuste na Kitajskem, kamor se seli intenzivna industrija, od koder nato uvažamo jeklo, aluminij in druge surovine, pravi Šimonka.

V Sloveniji trenutno ni v izvedbi niti en večji energetski objekt

V Sloveniji trenutno ni v izvedbi niti en večji energetski projekt, je opozoril direktor Elesa Aleksander Mervar. Niti ni znano, s katerimi viri bomo financirali gradnjo in prenovo električnega omrežja. Omrežje zdaj ne omogoča prehoda na nestanovitne vire sočnih elektrarn, obenem pa novih večjih elektrarn ni na vidiku, je povedal Mervar.

Eles

 

Gospodarstvo pa se bo moralo spopasti z višjimi cenami elektrike, ki bodo po napovedi Mervarja okoli 100 do 120 evrov za megavatno uro.

Stane Merše z Inštituta Jožef Stefan se strinja z ocenjeno ceno električne energije 100 evrov za megavatno uro. Takšna cena bo ostala tudi, ko se bo poraba povečala, saj se bodo razvile tudi nove tehnologije proizvodnje. "Če ne bomo podprli slovenske industrije, da bo izvedla zeleni prehod, znižala izpuste do leta 2030, je do 2040, ko bo zgrajen JEK 2040, ne bo več," je povedal Merše.

Pripraviti bi morali dva scenarija razvoja energetskega sistema

V Sloveniji bi po mnenju Meršeta morali pripraviti dva scenarija razvoja energetskega sistema, enega z novo jedrsko elektrarno, drugega pa brez nje, ki temelji na obnovljivih virih. "Do leta 2030 se moramo intenzivno pripravljati na JEK 2, hkrati pa razvijati obnovljive vire, ki so že zdaj na voljo."

Tudi Taj Zavodnik iz nevladne organizacije Focus meni, da bi morala država pred referendumom o JEK 2 pripraviti dva enakovredna scenarija, ki bi ukrepe opredelila tudi časovno in finančno. Glede nasprotovanja javnosti gradnji novih energetskih objektov je po mnenju Zavodnika treba pomisliti, kako so se ti vodili v preteklosti in kakšen je bil odnos vlagateljev do lokalnih skupnosti.