Analiza BBA: Glavni izvozni trg držav regije Adria ostaja Nemčija

Nad industrijsko proizvodnjo v regiji Adria sodeč po podatkih analitikov Bloomberg Adria visi velik vprašaj. Razlog? Vse bolj šibko povpraševanje. Poleg tega proizvodnjo pesti pomanjkanje kvalificirane delovne sile, zaradi česar je izboljšanje produktivnosti v regiji nujno, navajajo analitki. Razlog za upad proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je posledica slabenja povpraševanja iz tujine, zlasti zaradi manjše proizvodnje vmesnih proizvodov v širšem balkanskem prostoru.

Celotno analizo si lahko preberete na ločeni strani Bloomberg Adria Insight.

V prvih petih mesecih letošnjega leta je tako hrvaška industrijska proizvodnja na letni ravni upadla za 1,5 odstotka, proizvodnja trajnih potrošniških dobrin pa se je pri naših južnih sosedih prav tako znižala za slabih 10 odstotkov. V enakem obdobu je v Srbiji rast industrijske proizvodnje na medletni ravni dosegla 1,8 odstotka, kar je bila posledica pozitivnega prirastka iz naslova proizvodnje električne energije in plina. K temu sta prispevala predvsem cenejši premog in vlaganja v infrastrukturne projekte. Medtem je enoodstotno rast zabeležila tudi Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina pa na drugi strani 3,7-odstotni upad.

Proizvodnja energije je bila mešano razporejena - v večini držav v regiji je bila skupna proizvodnja medletno nižja, kar je bila posledica kombiniranega zmanjšanja proizvodnje goriv in povečane proizvodnje električne energije. Slednje je bila posledica krepitve produktivnosti na račun hidroloških virov, saj je nadpovprečno mokra pomlad poskrbela za povečan pretok rek.

Trgovinski tokovi se od leta 2022 dalje izboljšujejo po predhodnem obdobju nestanovitnih cen surovin in energije. Kar zadeva cenovne prirastke v izvoznem sektorju, proizvajalcem še vedno uspeva zviševati cene njihovih izdelkov, pri čemer je nominalna vrednost izvoza višja od realnih vrednosti.

 

Ko zakašlja nemško gospodarstvo, dobi Balkan prehlad

Glede na strukturo trgovinskih tokov v regiji Adria so gospodarstva z vidika izvoza povečini odvisna od trgov v območju Evropske unije (EU); preostanek trgovine predstavljajo trgi znotraj regije. Glavnina naložb v industrijske zmogljivosti v regiji še naprej prihaja iz Nemčije, kar na drugi strani oblikuje odnose vzajemne odvisnosti – balkanski trgi so vse pomembnejši tudi za nemško gospodarstvo, obenem pa so ti od nje odvisni.

V zadnjih 15 letih je gibanje izvoza držav regije Adria v 76 odstotkih uglašeno z gibanjem nemškega bruto domačega produkta (BDP). Po prepričanju analitikov ta ugotovitev ni presenetljiva, če upoštevamo, da je izvoz v države srednje in vzhodne Evrope v veliki meri odvisen od količine industrijskih izdelkov, ki jih lahko nemška industrija absorbira, nemški potrošniki pa pokupijo.

Severna Makedonija je na letni ravni prav tako izvozila za šest odstotkov več blaga, medtem ko ga je v istem obdobju na letni ravni uvozila za 7,6 odstotka manj. Podobno, sicer desetodstotno, rast izvoza je zabeležila tudi Srbija, ki beleži za pet odstotkov manjši uvoz. Hrvaški izvoz se je povečal za šest odstotkov, medtem ko je bil uvoz za 6,4 odstotka nižji, zaradi česar analitiki svarijo, da bi se lahko v prihodnje posledično skrčil tudi izvoz.

Izvoz iz Bosne in Hercegovine kopni vse od konca marca, kar je povzročilo 4,5-odstotno medletno zmanjšanje v prvem letošnjem polletju. Tudi uvoz te države sledi trendu upadanja, saj se je v istem obdobju zmanjšal za 0,6 odstotka.  

Najnovejši podatki evropskih statistikov kažejo, da se je evroobmočje le uspelo izogniti recesiji v prvem četrtletju, saj revidirani podatki kažejo, da je rast BDP stagnirala, ni pa se krčila. Analitiki zato ohranjajo optimističen pogled. Menijo, da bodo gospodarstva držav unije pokazala odpornost, recesijo pa zdržala na nizki ravni. To je pozitivna novica za regijo osrednje in vzhodne Evrope, katere gospodarska usoda je, kot rečeno, tesno prepletena z ekonomijami držav unije.

Geopolitične negotovosti so priložnost za Balkan

Kar se tiče napovedi, analitiki pričakujejo, da bo industrijska proizvodnja beležila krčenje ali v najboljšem primeru stagnacijo, medtem ko bo izvoz blaga verjetno rahlo rasel ali realno stagniral. Povpraševanje na domačih trgih v regiji Adria je zaradi še vedno razmeroma visoke inflacije precej na udaru. Čeprav to samo po sebi še ne prinaša krčenja, pa se zunanji tokovi upočasnjujejo, saj se poslabšujejo gospodarske razmere v glavnih trgovinskih partnericah, kar nadalje ohlaja proizvodnjo.

Na srednji rok bo regija pridobivala na račun neposrednih tujih naložb v industrijskih sektorjih. Največji potencial v prihodnje predstavlja proces nearshoringa, saj evropski koncerni tveganja, izvirajoča iz geopolitičnih trenj, poskušajo uravnovesiti s selitvijo proizvodnje z daljnega vzhoda na bližnje lokacije. Pomemben dejavnik tega obrata je tudi nadgradnja prometne infrastrukture v regiji (denimo železnice, elektronsko cestninjenje avtocest).

Najbolj izrazita ovira pri krepitvi industrijskih kapacitet je pomanjkanje kvalificirane delovne sile v regiji. Prav tako je z vidika produktivnosti, ki je pod povprečjem EU, še dovolj manevrskega prostora za izboljšave. To predstavlja izziv, saj se aktivno prebivalstvo zaradi staranja populacije krči; uvoz delovne sile pa je izrazito usmerjen v pridobivanje nizkokvalificiranih delavcev. Dodaten izziv predstavljajo višje obrestne mere, ki zmanjšujejo povpraševanje po posojilih, kar draži financiranje zasebnih naložb.

V zvezi z industrijsko proizvodnjo analitiki dodajajo, da se bo rast zunanjetrgovinske menjave v letu 2023 dodatno upočasnila. Ker se gospodarsko ohlajanje v glavnih gospodarskih partnericah ne poglablja po najbolj pesimističnih napovedih, so zunanjetrgovinski tokovi še naprej razmeroma močni.

Uvoz bo po predvidevanjih nadaljeval svoj negativen trend, kar je posledica šibkejšega domačega povpraševanja po končnih izdelkih, pa tudi zaradi manjšega povpraševanja industrije po vmesnih izdelkih. Izvoz pa bo sledil uvoznemu trendu. Glavne trgovinske partnerice - pa tudi primerljive države srednje in vzhodne Evrope - v zadnjih mesecih objavljajo vrednosti indeksov nabavnih menedžerjev (PMI), ki kažejo na krčenje. Zato je realno pričakovati nadaljnje nižanje zunanjega povpraševanja, navajajo analitiki.

Razpoloženje v regiji Adria kaže mešano sliko, pri čemer Hrvaška, Srbija in Severna Makedonija kažejo manj pesimizma, saj se zmogljivosti povečujejo zaradi neposrednih tujih naložb iz prejšnjih obdobij. Po drugi strani pa je Slovenija blizu polne proizvodne zmogljivosti (čeprav je ta v zadnjem času nekoliko nižja) in jo je vsekakor bolj prizadelo manjše povpraševanje na tujih, partnerskih, trgih.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar