Trg delovne sile v Sloveniji, ki je začel okrevati v drugem četrtletju lanskega leta, torej še pred koncem pandemije, se počasi umirja, saj večina delodajalcev v načrtih za prihodnost že upošteva prihajajočo recesijo. Kadar se gospodarstvo krči, podjetja rajši odpuščajo kot zaposlujejo.
Plače zaposlenih so v prvi polovici letošnjega leta nominalno rasle – realno so seveda nižje – predvsem zaradi vse višjih življenjskih stroškov.
Najvišja brezposelnost leta 2013
Stopnja anketne brezposelnosti je bila v prvem četrtletju nižja od obdobja prejšnjih treh mesecev in je bila na ravni 4,3 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Naša država je najnižjo brezposelnost v višini štirih odstotkov zabeležila tik pred izbruhom pandemije v zadnjem četrtletju leta 2019, najvišja pa je bila v začetku leta 2013, in sicer 11,1 odstotka.
STA
Zadnji podatki statističnega urada kažejo, da je bila povprečna plača za junij 2.007 evrov in se je nominalno povečala za skoraj odstotek, realno pa je bila nižja za 1,8 odstotka. Tudi neto plača se je zvišala za 0,8 odstotka, na 1.307 evrov, realno je bila nižja za skoraj dva odstotka.
Zaradi slabših gospodarskih obetov za preostanek leta, ki jih napovedujejo tako Banka Slovenije kot vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj in druge ustanove, je pričakovati rast brezposelnosti in manjši pritisk na rast plač.
Ker trg delovne sile zaostaja za razmerami v gospodarstvu oziroma se učinek nanj prenese z zamudo, je poslabšanje razmer na trgu dela, torej višjo stopnjo brezposelnosti, pričakovati šele v letu 2023, ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria.
Poraba prebivalstva pomembno prispeva h gospodarski rasti v Sloveniji. Zaradi šibkejšega trga delovne sile v prihodnje analitiki Bloomberg Adria pričakujejo negativen učinek na rast gospodarstva. Umar za letos napoveduje, da bo gospodarska rast v Sloveniji na letni ravni 4,2 odstotka ter se bo prihodnje leto upočasnila na tri odstotke in 2,8 odstotka v letu 2024.
Nominalna rast plač najvišja v Bosni in Hercegovini
V regiji Adria se je prav v Sloveniji najbolj upočasnila realna rast plač, ki je bila junija 6,7 odstotkov nižja kot leto prej, so zapisali analitiki Bloomberg Adria. Podatki za junij za Srbijo niso na voljo; edina od držav območja, ki je zabeležila realno rast plač, je Hrvaška, kjer so dohodki poskočili za 4,5 odstotka v primerjavi z letom prej.
Nominalno so v regiji najbolj zrasle plače v Bosni in Hercegovini. Na letni ravni so se junija povečale za 13 odstotkov, sledi Severna Makedonija z 10,9-odstotno rastjo. Vse države regije beležijo znatno rast plač v zadnjih sedmih letih; najbolj so poskočile na Hrvaškem, v Srbiji in nato v Bosni in Hercegovini.
Stopnja registrirane brezposelnosti v vsej regiji je na zgodovinsko nizkih ravneh, število tistih, ki imajo službe, pa je najvišje v zadnjih desetih letih, so še ocenili analitiki Bloomberg Adria.
Junija letos je bila najvišja brezposelnost v Bosni in Hercegovini, in sicer kar 30-odstotna, sledijo Severna Makedonija z 19,4-odstotno stopnjo, Srbija s 16,5-odstotno stopnjo, Hrvaška s 6,1-odstotno stopnjo, najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti pa ima Slovenija, in sicer 5,5-odstotno.
Kot kaže, se zlato obdobje robustne zaposlenosti v regiji končuje, saj je po mnenju švicarske banke UBS Evropo že zajela recesija.
Če nas v prihodnje v regiji čaka obdobje, ko bo manj zaposlenih z realno nižjimi plačami zaradi podivjane inflacije manj trošilo in dobro razmislilo o posameznih nakupih, bo to še nekaj elementov, ki za gospodarsko rast tega območja ne obetajo nič dobrega.
.webp){kind=icon}
