Zasebna potrošnja bo v prihodnjih mesecih negativno vplivala na maloprodajo, menijo analitiki Bloomberg Adria. Trenutna statistika sicer kaže, da so vse države v regiji Adia z izjemo Hrvaške julija beležile realno rast maloprodaje, pri čemer v izračunu niso upoštevana motorna vozila. Nižjo rast lahko pripišemo visoki inflaciji. Po drugi strani je inflacija nominalno gledano dvignila številke in pripomogla k rasti skupne vrednosti prometa v maloprodaji.
V luči vse bolj zaostrenih pogojev poslovanja zaradi ohlajanja gospodarstva bo v prihodnje drugače. Razlogov za pesimizem je več – zmanjšanje potrošnje ob koncu uspešne turistične sezone, racionalnejša potrošnja zaradi vse višjih cen in negotovost glede dolžine trajanja visoke inflacije ter upoštevanje dejstva, da banke že zaostrujejo pogoje zadolževanja –, naštevajo analitiki Bloomberg Adria.
Poglejmo, kaj se je dogajalo z maloprodajo po posameznih državah v regiji Adria.
Slovenija
Trgovina na drobno brez motornih vozil je v Sloveniji v juliju beležila 0,2-odstotno realno rast v primerjavi z junijem, na medletni ravni pa se je povečala za kar 25,1 odstotka. Če ne upoštevamo inflacije, se je trgovina na drobno brez motornih vozil nominalno na mesečni ravni julija povečala za 3,1 odstotka, na medletni ravni pa za 48,7 odstotka. Inflacija in z njo povezana rast cen sta poskrbeli, da se promet ni povečal samo z vidika količine temveč tudi z vidika skupne vrednosti.
Najvišjo medletno rast je v Sloveniji beležila prodaja motornih goriv, ki je medletni ravni zrasla za 75,8 odstotka, nominalno gledano pa za 133,6 odstotka. Maloprodaja neživilskih izdelkov brez goriva v juliju beleži osemodstotno realno rast in 13,6-odstotno nominalno rast.
Bosna in Hercegovina
V Bosni in Hercegovini je julija promet trgovine na drobno brez motornih vozil beležil 3,8-odstotno realno rast na mesečni ravni, na medletni ravni pa je bila rast 9,6-odstotna. Nominalno gledano se je promet v trgovini na drobno brez motornih vozil na medletni ravni povečal za 18 odstotkov, na mesečni pa upadel za 0,1 odstotka.
V juliju je na medletni ravni prav tako beležila rast prometa maloprodaja hrane, pijače in tobačnih izdelkov, in sicer je bila realna rast 2,3-odstotna, rast maloprodaje neživilskih izdelkov brez goriva je bila 15,7-odstotna, rast prodaje motornih goriv pa 5,5-odstotna.
Hrvaška
Na Hrvaškem ni prišlo do realne rasti prometa v trgovini na drobno brez motornih vozil. Julija so Hrvati zabeležili mesečni realni padec trgovine na drobno za 0,5 odstotka, na medletni ravni pa ni bilo spremembe. Nominalna sprememba je bila večja, zaradi višjih cen so imeli trgovci boljše poslovne rezultate. Nominalno se je promet trgovine na drobno povečal za 0,3 odstotka na mesečni ravni in 15,3 odstotka na medletni.
Promet maloprodaje neživilskih izdelkov v juliju brez goriva se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 4,6 odstotka, v enakem obdobju pa je promet motornih goriv zabeležil 23,7-odstotno rast.
Srbija
Inflacija in rast cen v Srbiji sta odigrali ključno vlogo, ko govorimo o nominalni rasti prometa v trgovini na drobno brez motornih vozil. Nominalna rast je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani 22,1 odstotka višja, na mesečni ravni pa je bila 2,9 odstotka višja. Promet v trgovini na drobno brez motornih vozil v juliju je realno 1,7 odstotka višji kot junija, na medletni ravni pa je realna rast štiriodstotna.
Tako kot na Hrvaškem in v Sloveniji je bila tudi v Srbiji največja medletna realna rast zabeležena v prodaji motornih goriv, ta je bila 11,8-odstotna, in v maloprodaji neživilskih izdelkov, kjer je bila 2,5-odstotna.
Severna Makedonija
Severna Makedonija beleži 10,3-odstotno realno mesečno rast prometa trgovine na drobno brez motornih vozil, vendar na medletni ravni v tej kategoriji beleži 4,4-odstotni padec. V juliju je bila mesečna nominalna rast prometa trgovine na drobno brez vozil 10,5-odstotna, na medletni ravni pa 16-odstotna.
V juliju je Severna Makedonija beležila padec prometa v vseh kategorijah, največ v maloprodaji hrane, pijače in tobačnih izdelkov, kjer je bil realni padec 11,7-odstoten.
Obeti za prihodnost
V letu 2023 ni moč pričakovati takšne rasti maloprodaje, kot smo jo doživeli v preteklih letih, izpostavljajo analitiki Bloomberg Adria. Po njihovem mnenju bo na rast maloprodaje negativno vplival trg dela. Analitiki pričakujejo, da se bo brezposelnost s trenutnih ravni, ko v številnih državah beležimo skoraj ničelno brezposelnost, v letu 2023 povišala. To bo z dodatnim negativnim vplivom povišane inflacije vplivalo na kupno moč prebivalstva, zato lahko pričakujemo nižjo maloprodajo.
.webp){kind=icon}
