V pekarski industriji ritem poslovanja narekujejo cene surovin. "Pšenica, koruza in sončnična semena so glavne surovine, ki se uporabljajo v pekarstvu, gibanje njihovih cen pa neposredno vpliva na dobičkonosnost proizvajalcev," v analizi te panoge ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria. Pekarski proizvajalci so kljub različnim izzivom ohranili stabilno dobičkonosnost, pa tudi obeti za prihodnost so ob splošnih makroekonomskih preglavicah glede povpraševanja obetavni.
Celotno analizo si lahko preberete na ločeni strani Bloomberg Adria Insight.
Po burnem dveletnem obdobju, ki ga je zaznamovala rast cen skoraj vseh surovin, je v drugi polovici leta 2022 sledilo olajšanje, zlasti zaradi upada cen pšenice in koruze. Vpliv znižanih cen pa se bo poznal šele v finančnih rezultatih za leto 2023, poudarjajo analitiki.
Preberi še
Slovenski peki: 'Podražilo se je vse, kar gre v kruh'
'Ne izključujemo možnosti zmanjševanja obsega proizvodnje nekaterih večjih pekarn,' pravijo v Pekarni Pečjak.
12.10.2022
Silvester Pečjak: Prostora za višanje cen zmanjkuje
Večina slovenskih podjetij ima elektriko zakupljeno le še do konca leta.
11.10.2022
V analizi so zajeli poslovanje proizvajalcev na debelo brez maloprodajne mreže zaradi velikih razlik v poslovni uspešnosti. Osredotočili so se na dva največja igralca po prodaji za vsak trg regije Adria.
Visoki vhodni stroški
V vseh šestih opazovanih podjetjih so stroški materiala obsegali povprečno 60 odstotkov prihodkov od prodaje, zato so vhodni stroški surovin izrednega pomena. "Ko se vhodni stroški povečajo, so proizvajalci prisiljeni zvišati cene, da bi zaščitili relativno nizko stopnjo dobičkonosnosti," poudarjajo analitiki. Nadalje menijo, da kljub nedvomno močni
povezavi med cenami surovin in finančno uspešnostjo podjetij prihaja do določenega zamika med promptnimi in terminskimi cenami, posledično je zamik tudi v računovodskih izkazih podjetja.
Denimo nekateri proizvajalci, kot je Čakovečki mlinovi, surovine kupujejo za leto dni vnaprej, nakupe pa opravljajo zlasti med poletnimi meseci, ko so promptne cene teh surovin najnižje. "Takšna poslovna praksa se izkazuje kot dobičkonosna zaradi nižjih vhodnih cen, a se hkrati povečujejo zaloge in zaostanek med vhodnimi in izhodnimi cenami," opozarjajo analitiki. V nasprotju z njmi pa Don Don, Pekar in Moka surovine nabavljajo pogosteje, zato imajo manj zalog so bolj fleksibilni ob visoki rasti prodaje ali nabavnih cen.
"Marže so kljub tržnim pretresom skozi leta ostale stabilne in se gibljejo okoli srednjih enomestnih vrednosti, kar kaže na zdravo in stabilno dobičkonosnost," je pokazala analiza.
"Povprečna rast prodaje v lanskem letu je bila 30-odstotna, a proizvajalci niso izkoristili inflacijskega okolja za ustvarjanje tako imenovanih dodatnih dobičkov," ugotavljajo analitiki. Marže so se tako zgolj nekoliko povečale, pa še to zaradi izjemne rasti prodaje, pri čemer se je EBITDA povprečno povečal za 2,4 odstotne točke. Razlog je predvsem skok stroškov materiala.
Slovenska podjetja z daleč najvišjimi stroški na zaposlenega
Slovenski družbi Don Don in Žito imata največjo prodajo na zaposlenega, a ta ni dovolj velika, da bi odpravili negativen vpliv na dobiček, saj imata tudi najvišje stroške na zaposlenega. Ti so odraz večjih osebnih dohodkov, ki omogočajo večjo kupno moč. "Stroški zaposlenih kot odstotek prodaje v primeru slovenskih podjetij so bistveno višji v primerjavi s povprečjem panoge," poudarjajo analitiki. Konsolidirani izkaz kaže, da so na drugi strani pri podjetju Pekar Tomo stroški presenetljivo nizki, občutno nižji od hrvaškega Čakovečki mlinovi, a tudi nižji od srbskega vrstnika Moka.
Analitki so podjetja primerjali tudi glede na to, kako dobro uporabljajo kapital za ustvarjanje dobička po kazalniku ROIC. Najvišjega dosega Moka, in sicer zaradi večjih marž, ki jih poganja nekoliko drugačen portfelj izdelkov. Gre na primer za kavo in zamrznjeno hrano, saj imajo takšni izdelki večje marže kot tradicionalni pekovski izdelki.
Tudi Pekar Tomo ima izjemni 18-odstotni ROIC ne glede na najmanjše marže, kar je posledica tega, da gre za distribucijsko podjetje brez večjih naložb v opredmetenih osnovnih sredstvih ali obratnem kapitalu. Don Don pa ne glede na solidno maržo in nizek znesek kapitala ustvarja nizek ROIC zaradi visokega zneska neopredmetenih sredstev. Pekar je leta 2022 doživel precejšnje znižanje ROIC zaradi zmanjšanih marž, kar kaže na nezmožnost podjetja, da bi v celoti preneslo vhodne stroške na končne cene.
Glede letošnjega poslovanja so analitiki optimistični, saj ne pričakujejo upada prodaje, napoveduje pa počasnejšo rast cen. "Številke kažejo, da so pekarski proizvajalci ohranili glavo nad gladino kljub vsem težavam, prihodnost pa bo morda svetlejša kljub nasprotnim makroekonomskim vetrom glede povpraševanja," menijo analitiki.
.webp){kind=icon}
