Analiza BBA: Kdo v regiji je najbolj kopičil depozite

Maloprodaja v državah regije Adria v začetku leta kaže pisano sliko. V Bosni in Hercegovini (BiH) ter v Severni Makedoniji še naprej raste, na Hrvaškem stagnira, v Srbiji in Sloveniji pa že upada, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria. Zaradi slabšega razpoloženja potrošnikov pričakujejo upočasnitev v maloprodaji. Ob tem dodajajo, da je na drugi strani na trgu še vedno prisotna krepka poraba, ki jo podpira stanje na trgu dela, ki preprečuje močnejši upad. V analizi so proučili različne vidike, ki vplivajo na dogajanje v maloprodaji držav.

Po lanskem rekordnem letu letos upad

Po rekordnem leto v slovenski maloprodaji se je promet v prvih treh mesecih leta 2023 medletno zmanjšal za 0,5 odstotka. Upad se je marca zaradi visoke lanske osnove pospešil na 12,8 odstotka. Večji upad je posledica nižje prodaje goriv, ki je marca na medletni ravni upadla za 16,8 odstotka, ter prodaje hrane in neživilskih izdelkov. Medletno se je prodaja znižala za 8,3 in 11,1 odstotka.

Celotna analiza je dostopna na spletni strani Bloomberg Adria Insight.

Kljub rekordno nizki brezposelnosti in solidni rasti plač – realne plače so v prvih dveh mesecih zrasle medletno za tri odstotke – analitiki Bloomberg Adria pričakujejo, bo zaradi izjemno visokega prometa v maloprodaji v letu 2022 ta upadal tudi v drugi polovici leta 2023. Slovenska maloprodaja je v znamenju prodaje enega največjih trgovcev skupine Engrotuš, ki je znana po trgovinah Tuš. Novi lastnik trgovin Tuš bo po oceni analitikov zagotovo povečal konkurenco na maloprodajnem trgu, kar bi bilo lahko pozitivno za kupce v obliki nižjih cen in močnejše konkurence.

Menijo, da je slabše razpoloženje med potrošniki glavni krivec za upad v trgovini na drobno v zadnjih četrtletjih. Indeks razpoloženja potrošnikov Evropske komisije kaže, da se razpoloženje potrošnikov še vedno slabša v Sloveniji, Srbiji in Evropski uniji (EU), čeprav precej počasneje kot v drugi polovici leta 2022. Na Hrvaškem in v Severni Makedoniji je na medletni ravni opaziti manjše izboljšanje potrošniškega razpoloženja.

Rast depozitov se upočasnjuje

Gospodinjstva so še vedno v dobri finančni kondiciji, ki omogoča njihovo potrošnjo. V primerjavi s časom pred pandemijo je poraba kljub inflaciji močnejša. Vloge gospodinjstev so se realno zvišale v Sloveniji, na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Neto plače, prilagojene inflaciji, so bile v primerjavi z letom 2019 višje povsod razen v Sloveniji in Severni Makedoniji. Med pandemijo je bil v mnogih državah opažen trend pretiranega varčevanja gospodinjstev. Analitiki so tudi izračunali, kakšne bi bile vloge gospodinjstev, če ne bi bilo koronakrize, in te številke primerjali z dejanskimi ravnmi vlog gospodinjstev.

Lep primer prekomernega varčevanja v zadnjih treh letih sta Hrvaška in Slovenija. Prekomerno varčevanje analitiki definirajo kot razliko med dejanskimi depoziti in višino depozitov, če ne bi bilo epidemije. Z rdečo barvo je označen izračunan teoretični trend gibanja depozitov, če ne bi bilo epidemije, s črno pa dejansko gibanje depozitov gospodinjstev.

Prevzem evra pospešil kopičenje depozitov na Hrvaškem

Depoziti so se od leta 2020 najbolj povečali na Hrvaškem. Višji so za okoli 20 odstotkov v primerjavi s teoretičnim izračunom. Pomembno je na povečanje depozitov gospodinjstev vplival prevzem evra. Ocenjujejo, da so ljudje v številnih primerih izkoristili ugodnost brezplačne konverzije prek svojega transakcijskega računa pri banki in svoj denar, ki so ga hranili v nogavicah, prestavili na bančne račune.

Rast depozitov v Sloveniji je bila nižja in trend manj stabilen kot na Hrvaškem. Depoziti so se v tem času povečali za pet odstotkov v primerjavi s izračunano ravnjo depozitov v primeru brez epidemije. Podobno kot na Hrvaškem sta tudi v Sloveniji potrošnjo in prihranke podpirali nizka brezposelnost ter rast neto plač. Depoziti v Severni Makedoniji so bili malenkost višji od predvidenega gibanja. V Srbiji in BiH je dejanska raven depozitov nižja od izračunane ravni, če epidemije ne bi bilo.

Da so primerjali čezmerne prihranke med državami srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope (CESEE), so analitiki njihovo rast izrazili v odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP). Analiza je pokazala, da je Hrvaška zmagovalka kopičenja depozitov. Od marca 2020 so depozite povečali za devet odstotkov BDP nad običajnim trendom. Štiri odstotne točke rasti pripisujejo učinku prevzema evra. Tudi brez prevzema evra bi bilo povečanje depozitov največje na Hrvaškem, ugotavljajo analitiki.

Tudi v Sloveniji opažajo visoke številke. V Sloveniji se je kopičenje depozitov povečalo bolj kot v ostalih državah CESSE. Rast je bila podobno visoka kot na Češkem ter večja kot na Madžarskem, v Romuniji in na Poljskem. V ostalih državah regije Adria so se depoziti povečali manj kot v državah CESSE. Izjema je le Poljska, ki je zabeležila upad depozitov v višini 4,2 odstotka BDP.

Podatki še kažejo, da se je kopičenje depozitov v zadnjem letu v vseh državah upočasnilo. V letih 2020 in 2021 so se prihranki in depoziti precej povečali, po sproščanju zajezitvenih ukrepov pa se je okrepila potrošnja. Preobrat v kopičenju depozitov je najbolj izrazit na Poljskem.

Napoved: Gospodinjstva bodo trošila manj

Analitiki ocenjujejo, da bo potrošnja gospodinjstev v regiji letos stagnirala, v najboljšem primeru v nekaterih državah pričakujejo nizke enomestne rasti. To je posledica gospodarske upočasnitve, šibkega razpoloženja potrošnikov in krepke porabe gospodinjstev. Potrošnja, ki je še vedno višja, kot je bila ob koncu leta 2019, preprečuje, da bi v maloprodaji prišlo do večjega upada.

Uganka so spremembe na trgu maloprodaje. Gospodarsko okolje v prodaji na drobno je zahtevno, svoje pa bodo odigrale še spremembe v tržnih deležih. Na Hrvaškem analtiki izpostavljajo nadaljnjo konsolidacijo trga, v Sloveniji pa vstop novih igralcev. V ostalih državah največji potencial vidijo na trgu diskontnih trgovcev. Na trg bodo v naslednjih letih vstopili nekateri novi igralci. Ti bodo s popusti še dodatno vplivali na dobičkonosnost obstoječih igralcev, gospodinjstva pa bodo žela sadove večje konkurence na trgu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar