Analiza BBA: Primanjkljaji držav bodo v 2023 znova zrasli

V lanskem letu so javne finance obogatili večji davčni prihodki. Ekonomsko okrevanje in visoka inflacija sta spodbudila prihodke od pobranega davka na dodano vrednost (DDV) in dohodnine. Tudi v letu 2023 bo imela vztrajajoča visoka inflacija pozitiven učinek na davčne prilive. Ta bo izrazitejši v državah z višjimi stopnjami DDV oziroma v državah, v katerih DDV močno prispeva v javni proračun. Gospodarska aktivnost se upočasnjuje, zato je skupina analitikov Bloomberg Adria proučila tveganja odlašanja s spremembami davčne politike.

Celotno analizo lahko preberete na spletni strani Bloomberg Adria Insight.

Ocenjujejo, da bo leto 2023 – ne zgolj v državah regije, ampak tudi drugod – v znamenju višjih javnofinančnih primanjkljajev. Če države predolgo ne bodo uspele zmanjšati fiskalnih vrzeli, obstaja tveganje, da bo to imelo negativne učinke na njihovo prihodnje zadolževanje. To je še posebej pomembno, ker lahko obrestne mere ostanejo višje še več let. Najnovejši podatki kažejo, da je javni dolg držav v regiji predstavljal od 69,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji do 29,6 odstotka v Bosni in Hercegovini (BIH). V prihodnjih letih pričakujejo nižje rasti BDP, kar pomeni, da se javni dolg držav ne bo mogel zmanjšati brez nadaljnjih fiskalnih prilagoditev.

Slovenija najbolj zadolžena

Tako kot v ostalih državah je imel tudi slovenski proračun koristi od visoke inflacije. Davčni prilivi so v letu 2022 na medletni ravni zrasli za devet odstotkov, izdatki proračuna pa za tri odstotke. V proračunu za leto 2023 se država osredotoča na blažitev visokih cen energije in življenjskih stroškov. Za to bodo namenili dva odstotka BDP. Višina izdatkov, namenjenih za boj z draginjo, je bila precenjena. Vladni uradniki so povedali, da bodo nižji za 600 milijonov evrov, potem ko so sprva načrtovali 1,2 milijarde evrov izdatkov. To bo pozitivno vplivalo na javnofinančni primanjkljaj, ki je bil po prvih napovedih načrtovan pri petih odstotkih BDP.

Slovenija je v prvih dveh mesecih zabeležila presežek, kar se sklada z oceno, da so bila odhodkovna pričakovanja previsoka. Slovenski proračun podpirajo tudi evropska sredstva. Že v prvi polovici leta so bila iz načrta za okrevanje in odpornost nakazana evropska sredstva. Ministrstvo za finance načrtuje davčno reformo in uvedbo davka na nepremičnine, ker je proračun močno odvisen od dohodnine.

Slovenija je med državami – izraženo v deležu BDP – najbolj zadolžena. V zadnjih petih letih je dolg najbolj znižala Hrvaška – za devet odstotnih točk. Med petimi državami je v omenjenem obdobju zadolženost v odstotku BDP povečala le Severna Makedonija. Vse države so med letoma 2018 in 2022 beležile javnofinančni primanjkljaj. Z 0,36 odstotka je bil povprečni javnofinančni primanjkljaj najnižji v BiH, s 4,3 odstotka pa najvišji v Severni Makedoniji. Slovenija je z 2,8-odstotnim povprečnim javnim primanjkljajem v regiji v zlati sredini.

Najmanj zadolžena je bila do 2017 in še vedno ostaja BiH. Glede na nizko stopnjo javnega dolga imajo v BiH še precej možnosti za povečanje zadolževanja, čeprav analitiki v isti sapi opozarjajo, da zadolževanje po trenutnih obrestnih merah morda ne bi bilo zelo učinkovito.

V 2023 bodo primanjkljaji zrasli

Javnofinančni primanjkljaji se bodo v 2023 povečali v vseh državah regije Adria, pričakuje ekipa analitikov. To se bo odrazilo tudi na stopnjah javnega dolga, ki se bodo še povečevale. Javni dolg, izražen v odstotku BDP, bo zaradi visoke nominalne rasti BDP zdrsnil. Leto 2023 bo še naprej v znamenju visoke inflacije, ki bo dodatno povečala davčne prihodke v začetku leta. V drugi polovici leta pa bo zaradi upočasnitve gospodarske aktivnosti in nižjih davčnih prihodkov začela obremenjevati javne finance.

Trg dela ostaja močan, vendar analitiki opažajo tveganja glede realnih plač. Čeprav so potrošnikom na voljo drugi viri porabe za nadomestilo višjih cen, opažajo ohlajanje povpraševanja. Višje obrestne mere bodo še zmanjšale povpraševanje po gotovinskih posojilih in podražile financiranje. Potrošniki kljub prihrankom ne bodo nagnjeni k porabi. V primerjavi z začetkom leta 2021 se vlade v regiji zaradi višjih obrestnih mer zadolžujejo z dve do štiri odstotne točke višjimi donosi.

Analitiki zaradi slabšanja gospodarske aktivnosti in državnih podpor za zajezitev energetske draginje letos pričakujejo večje javnofinančne primanjkljaje po vsej Evropi. Ocenjujejo, da se bo v prihodnjem letu javnofinančni primanjkljaj po vsej Evropi zmanjšal. Zaostajanje pri fiskalnem prilagajanju držav bi lahko v trenutnem okolju dodatno negativno vplivalo na kreditno sposobnost izdajateljev vrednostnih papirjev. Menijo, da so bonitetne ocene trenutno varne, neusklajenost fiskalnih politik pa bi lahko povzročila negativne komentarje bonitetnih agencij. Sprašujejo se, ali je v državah dovolj politične volje za bistvene spremembe fiskalne politike.