Kako zadolžene so bile lani evropske države in kam se uvrščamo?

V evrskem območju se je delež javnofinančnega primanjkljaja v BDP zmanjšal s 3,7 odstotka v letu 2022 na 3,6 odstotka v letu 2023, v EU pa se je povečal s 3,4 na 3,5 odstotka. V evrskem območju se je delež državnega dolga v BDP znižal z 90,8 odstotka ob koncu leta 2022 na 88,6 odstotka ob koncu 2023, v EU pa s 83,4 na 81,7 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat. 

Lani so vse države članice, razen Cipra in Danske (obe 3,1 odstotka), Irske (1,7 odstotka) in Portugalske (1,2 odstotka), poročale o javnofinančnem primanjkljaju. Najvišje primanjkljaje so imele Italija (-7,4 odstotka), Madžarska (-6,7 odstotka) in Romunija (-6,6 odstotka). Enajst držav članic je imelo primanjkljaj, višji od treh odstotkov BDP.

Slovenski javnofinančni primanjkljaj je dosegel 2,5 odstotka, kot je že konec marca v prvi oceni objavil tudi Statistični urad RS (Surs). S tem je bil pod evropskim povprečjem. Ob 63,1 milijarde evrov BDP po tržnih cenah je znašal nekaj več kot 1,5 milijarde evrov.

Najvišji dolg v BDP zabeležili v Grčiji

Skupni javni dolg 20 držav z evrom je konec leta 2023 znašal dobrih 12.732 milijard evrov ali 88,6 odstotka BDP, skupni javni dolg 27 članic EU pa nekaj več kot 13.862 milijard evrov ali 81,7 odstotka BDP. V obeh primerjavah se je na letni ravni zmanjšal.

Konec lanskega leta so najnižje razmerje med državnim dolgom in BDP zabeležile Estonija (19,6 odstotka), Bolgarija (23,1 odstotka), Luksemburg (25,7 odstotka), Danska (29,3 odstotka), Švedska (31,2 odstotka) in Litva (38,3 odstotka). V trinajstih državah članicah je bil delež javnega dolga višji od 60 odstotkov BDP, najvišji je bil v Grčiji (161,9 odstotka), Italiji (137,3 odstotka), Franciji (110,6 odstotka), Španiji (107,7 odstotka) in Belgiji (105,2 odstotka).

Ne glede na to, da je dolg Slovenije v BDP pod evropskim povprečjem, pa je fiskalni svet vladne predloge proračunskih dokumentov za prihodnje triletno obdobje ocenil kot izrazito ekspanzivno naravnana."Dokumenti predstavljajo zamujeno priložnost za postavitev ustreznega ogrodja srednjeročnega proračunskega načrta ob skorajšnji uveljavitvi novih fiskalnih pravil. Posledično bo priprava prvega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v okviru novega sistema fiskalnih pravil v EU jeseni letos predstavljala velik izziv," navajajo. Analiza po njihovem nakazuje na "nevzdržnost dolga na dolgi rok".

Lani so državni izdatki v evrskem območju znašali 50 odstotkov BDP, javnofinančni prihodki pa 46,4 odstotka. Delež javnofinančnih prihodkov in odhodkov se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšal tako v območju evra kot v EU.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar