Danes se začenja prodaja hrvaških državnih obveznic z dveletno dospelostjo fizičnim osebam. Minimalni vložek bo znašal 500 evrov, obrestoval pa bi se najmanj po 3,25-odstotni obrestni meri letno, so objavili na zagrebški borzi. S tem želi država Hrvate prepričati v nakup javnega dolga namesto varčevanja na bankah. Tudi pri nas se na finančnem ministrstvu v okviru delovne skupine pripravlja strategija oziroma poseben varčevalni produkt, ki bi omogočal enostavnejši nakup državnega dolga, smo poročali.
Slovenci imamo okrog 25 milijard evrov sredstev na bankah, kjer so bile obresti do nedavnega izjemno skromne. Z višanjem obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) se bogati tudi ponudba bančnih depozitov, očitno pa denar fizičnih oseb "diši" tudi državnim odločevalcem. "Razmišljanje držav, vključno s Slovenijo, v tej smeri je v trenutnem okolju skoraj nujno, saj bo ECB počasi zaključevala programe odkupov, zato bodo države potrebovale nov, stabilen vir denarja za državni dolg," je za Bloomberg Adria pred časom pojasnil Matej Šimnic, analitik pri Capital Genetics.
Na finančnem ministrstvu se ob tem zavedajo, da je zaradi relativno majhnega obsega izdanih državnih vrednostnih papirjev in omejenega števila primarnih izdaj pretežno dolgoročnih vlagateljev dostopnost do teh za fizične osebe omejena.
Preberi še
Slovenci lahko že zdaj varčujejo v državnem dolgu, a takih je malo
Na finančnem ministrstvu se zavedajo, da je dostopnost do državnih obveznic za fizične osebe omejena.
26.01.2023
Pripravlja se nov varčevalni produkt: Bi kupili državne obveznice?
Uradno se odločitev ministrstva pričakuje v roku 14 dni.
19.01.2023
Tokenizirani vrednostni papirji? Prehitevajo nas tudi Srbi
Ključna prednost tehnologije blockchain je, da se transakcija izvrši v sekundi.
25.01.2023
Po njihovih besedah sicer Direktorat za zakladništvo že vrsto let preverja možnost izdaje obveznice za male vlagatelje na podlagi primerjalne prakse nekaterih drugih držav in preverjanja možnosti na domačem finančnem trgu s primarnimi vpisniki za državne obveznice in zakladne menice.
"Pri organizaciji takšne ponudbe je vrsta omejitvenih dejavnikov tako na strani izdajatelja kot tudi na strani malih vlagateljev," pravijo na ministrstvu. O tovrstnem varčevalnem produktu naj bi se na ministrstvu z bankami pogovarjali že nekaj let, vendar zaradi negativnih obrestnih mer tega niso mogli ponuditi malim vlagateljem. Kako daleč je z oblikovanjem varčevalnega produkta vlada, smo vprašali ministrstvo, njihov odgovor pa še čakamo.
Na Hrvaškem prednost fizičnim osebam
Pri naših južnih sosedih so prednost za nakup državnega dolga dodelili fizičnim osebam – kupovali ga bodo lahko od 22. februarja od 8. ure do 1. marca do 20. ure. Nato pa bodo v drugem krogu omogočili nakup institucionalnim vlagateljem, in sicer 3. marca, ponudba bo veljala samo ta dan. Minimalni možen znesek bo znašal 500 evrov, obveznica pa bo zapadla leta 2025.
Nakup državnih obveznic, denominiranih v evrih, bo možen v bančnih poslovalnicah Erste&Steiermärkische banke, OTP banke, Privredne banke Zagreb, Raiffeisenbank Austria in Zagrebačke banke ter v Hrvatski poštni banki. Obresti bodo plačane enkrat letno, odplačilo glavnice obveznice pa je enkratno in je predvideno na dan dospetja obveznice.
Kot je zapisano v javnem povabilu, bo dokončna nominalna višina izdaje določena šele po zaključku obeh krogov. "Z gotovostjo lahko trdimo, da bodo tisti, ki bodo kupili državne obveznice, dosegli pričakovano donosnost, če bodo obveznice držali do roka zapadlosti," je dejal hrvaški minister za finance Marko Primorac.
Po njegovih besedah bodo po drugi strani tisti, ki se bodo odločili za prodajo obveznice pred iztekom dveletne dospelosti, imeli v tem primeru določene administrativne stroške, poiskati pa bodo morali tudi posrednika, ki bo prodajo izvedel.
Glede na obrestne mere za depozite, ki so trenutno v bankah, je Primorac dejal, da so koristi za državljane od vlaganja v tovrstne obveznice povsem jasne. Poleg tega se je vlada dogovorila z bankami, da državljani ne bodo nosili stroškov registracije, vse potrebno pa bodo namesto njih opravile banke.
Prijaznejša obdavčitev
Tveganje pri kupovanju državnih obveznic je sicer majhno, bolj problematična pa je poleg drugih stroškov obdavčitev. Prav zato je hrvaško ministrstvo za finance določilo, da prihodki od obresti na obveznice niso predmet obdavčitve. Davek na obresti bodo morali poravnati samo tisti, ki bodo obveznico prodali pred zapadlostjo.
"Kapitalski dobički, ki jih bodo fizične osebe realizirale s prodajo obveznic pred zapadlostjo, bodo obdavčeni po desetodstotni stopnji," pravijo na hrvaškem ministrstvu, ob čemer opozarjajo, da se davčna zakonodaja lahko še spremeni. Kot enega od tveganj izpostavljajo še inflacijo, ki lahko neposredno zniža realno donosnost obvezniških naložb.
Pri nas je trenutna višina obdavčitve destimulativna za varčevalce v obveznicah, saj je za obresti od dolžniških instrumentov uveden kapitalski davek v višini 25 odstotkov. Sodelujoči v delovni skupini, ki deluje na ministrstvu, pozivajo, da naj bi bila obdavčitev urejena tako kot pri depozitih. Če namreč skupni znesek obresti denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ne presega tisoč evrov, varčevalcu davčne napovedi ni treba vlagati.
Valentinčič: Zaradi tolikšne mase sredstev na bankah smo na slabšem vsi
"Ker imamo Slovenci toliko sredstev na bankah, s(m)o zaradi tako konzervativne miselnosti na slabšem vsi: tako podjetja kot posamezniki, saj njihovo varčevanje ne prinaša donosov, ki bi pomembno spreminjali ekonomski položaj posameznikov, npr. ob upokojitvi, ne pozabimo na inflacijo," pravi redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Aljoša Valentinčič.
Konec koncev je po njegovih besedah na slabšem tudi država – nižja je gospodarska rast, država pa se mora na finančnih trgih tudi zadolževati. "Stroški že izdanih obveznosti so fiksirani v trenutku izdaje, zato smo zaenkrat v pomembni meri izolirani od dogajanja na finančnih trgih, vendar se bodo višji stroški materializirali takoj, ko bo potrebno refinanciranje," meni Valentinčič. Tu so Hrvati vskočili s ponudbo narodnih obveznic.
"Podobno idejo so imeli že pri pripravi akcijskega načrta za večjo blaginjo (Združenje Manager), gre za aktivacijo dela prihrankov, ki bi sicer neproduktivno ležali na bankah," pojasnjuje sogovornik, čeprav se sam bolj nagiba k temu, da bi se take obveznice vezale na konkretne investicijske projekte, kjer bi relativno nizko tvegani donosi služili kot vir za pokrivanje stroškov obresti teh obveznic.
Poleg tega opozarja na podrobnosti: "Kdor koli varčuje z vlaganjem prihrankov na borzo, ve, da stroški vzdrževanja računov, obračuna transakcij itd. niti približno niso trivialni. Vprašanje je tudi, kakšna bi bila ročnost teh obveznic: dvoletno zadolževanje je prekratko, da bi ga lahko vezali na investicije, na drugi strani pa je tržno tveganje največje, če bi izdali obveznice brez dospetja."
.webp){kind=icon}
