EU z manjšim primanjkljajem, največji relativni dolg v Grčiji

V prvem četrtletju je delež javnofinančnega primanjkljaja v bruto domačem proizvodu znašal 2,3 odstotka v evrskem območju in 2,2 odstotka v Evropski uniji, kažejo desezonirani podatki Eurostata. To je v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani občuten upad, a ostaja primanjkljaj glede na predpandemično obdobje na visoki ravni. Javni dolg se je v državah z evrom znižal na 95,6 odstotka BDP in v EU na 87,8 odstotka BDP.

Delež dolga se je zmanjšal predvsem zaradi nižjih celotnih odhodkov in višjega obsega bruto domačega proizvoda v primerjavi s četrtim četrtletjem leta 2021. V prvem četrtletju leta 2022 je večina držav članic še naprej beležila javnofinančni primanjkljaj; pri nas je znašal tri odstotke BDP.

Skupni javnofinančni prihodki so v evroobmočju znašali 47 odstotkov BDP, kar je 1,3 odstotne točke manj kot v zadnjem lanskem trimesečju. Skupni izdatki so znašali 49,3 odstotka BDP, potem ko so bili v četrtletju prej pri 51,7 odstotka. V EU so se prihodki zmanjšali s 47,5 na 46,3 odstotka BDP, odhodki pa s 50,8 na 48,5 odstotka BDP.

Javni dolg kot delež BDP je v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim v evrskem območju upadel za 0,1 odstotne točke, v EU pa za 0,3 odstotne točke. Ne glede na to se je absolutni obseg dolga še naprej povečeval. 

Če pogledamo po državah, so imele najvišji delež dolga Grčija (189,3 odstotka), Italija (152,6 odstotka) in Portugalska (127 odstotkov). Najmanj so bili zadolženi Estonija (17,6 odstotka), Luksemburg (22,3 odstotka) in Bolgarija (22,9 odstotka). Slovenski javni dolg je dosegal 75,1 odstotka BDP.