Obveznice ESG vse bolj priljubljene, toda regija Adria zaostaja

Zeleno in etično vlaganje, ki upošteva t. i. kriterije ESG (Environmental, Social, Governance, angl.), v zadnjem desetletju vztrajno pridobiva priljubljenost tako na delniških kot na obvezniških trgih. Medtem ko letos sredstva ESG vseh vrst izgubljajo vrednost zaradi vojne v Ukrajini in povezanih geopolitičnih napetosti, se koncept trajnostnega zadolževanja v regiji Adria ravno pričenja uveljavljati. Trend vodi Slovenija, ki je kot prva država v regiji izdala trajnostno obveznico.

Kljub začetnim poskusom je pred državami v regiji še precej izzivov, med drugim dogovor o definiciji zelenih obveznic oziroma zelenih investicij, ugotavlja ekipa analitikov Bloomberg Adria.

Slovenija in Srbija s prvimi zelenimi obveznicami

Slovenija je junija lani izdala desetletno trajnostno državno obveznico, kar je storila kot prva država v Srednji in Vzhodni Evropi ter druga država v Evropski uniji (EU). Država je izdala za milijardo evrov obveznic, s kuponom v vrednosti 0,125 odstotka pa so dosegle donosnost 0,17 odstotka. Več kot 200 vlagateljev je ponudilo skupnih 8,4 milijarde evra.

Slovenija bo v začetku naslednjega leta izdala novo zeleno obveznico, je nedavno v interjvuju povedal prvi mož zakladništva Marjan Divjak. "Začeli smo pripravo drugega okvira, ki bo naslovil zelene in socialne izdatke v letošnjem fiskalnem letu in v letih 2023, 2024 in 2025. Nadejamo se okvira, ki bo dovolj velik, da bo Slovenija uspešno izdala drugo trajnostno obveznico v začetku prihodnjega leta," je dejal.

Septembra je podobno taktiko kot lani Slovenija ubrala tudi Srbija, ki je izdala za milijardo evrov zelenih obveznic z dospelostjo sedmih let. Tudi te so bile priljubljene, saj je vrednost ponudb presegla tri milijarde evrov. Kupon obveznic znaša en odstotek, donosnost pa je na dražbi dosegla 1,26 odstotka.

Tretji primer zelenega dolga v regiji so korporativne trajnostne obveznice, ki jih je izdalo hrvaško podjetje M+ Grupa. Z izdajo v skupni vrednosti 300 milijonov kun (40 milijonov evrov) se je skupina zavezala, da bo zmanjšala ogljični odtis za 25 odstotkov in povečala delež žensk na vodstvenih položajih na 51 odstotkov. Če podjetje ne bo izpolnilo teh ciljev, bo moralo vlagateljem plačati 0,75 bazične točke več od nominalne stopnje 4,25 odstotka.

Analitiki poudarjajo, da razvitejše države doživljajo nižjo rast donosov kot manj razvite države – tako pri dolgu ESG kot drugih oblikah dolga.

Zakaj vlaganje v ESG?

Za vlagatelje je vse bolj pomembno odgovorno poslovanje podjetij, v katera vlagajo svoj denar, nekateri pa se s tovrstnim vlaganjem izogibajo tveganjem, ki jih predstavlja vse ostrejša regulacija netrajnostnih praks, zlasti na področju EU.

Vse več držav in podjetij tako v zadnjem desetletju izdaja trajnostne obveznice; v letu 2021 je njihova skupna vrednost znašala okrog 1.800 milijard evrov. A rast se je kaj hitro upočasnila, saj naj bi letos do konca leta dolg ESG dosegel 1.600 milijard evrov. Do sedaj je bilo v letu 2022 izdanega za 1,18 milijarde evrov dolga ESG.

Približno 13-odstotni padec izdaj zelenih obveznic, ki ga pričakujejo analitiki, je predvsem posledica ohlajanja svetovnega gospodarstva v luči stroge monetarne politike in geopolitičnih nestabilnosti.

Vseeno imajo obveznice ESG veliko potenciala za rast, menijo analitiki, in sicer zaradi naslednjih razlogov:

- Energetska kriza v Evropi zahteva še hitrejši prehod na trajnostne vire energije.
- Investicije v čisto energijo so na tretjini ravni, ki bi bila potrebna za dosego podnebnih ciljev.
- Podjetja, ki v upravne odbore uvrstijo nekoga, ki vodi politiko ESG, poslujejo bolje od podjetij, ki ne upoštevajo ESG.

Pri zbiranju kapitala za projekte ESG je Evropa vodilna, toda tržišča v razvoju beležijo večjo rast. Izdaje državnih obveznic ESG na trgih v razvoju je v letu 2021 naraslo za 227 odstotkov.

V letnem padcu dolga ESG so jo bolje odnesla podjetja kot države; medtem ko je do konca avgusta vrednost izdanih državnih obveznic padla za 31 odstotkov, so korporativne obveznice izgubile 17 odstotkov. "To dokazuje, da je podjetjem uspelo nadaljevati svojo trajnostno agendo tudi v težkih časih," pravijo analitiki.

Borzni indeksi ESG z večjimi padci kot ostali indeksi

V letošnjem letu borzni indeksi beležijo padce, kar velja tako za indekse ESG kot ostale. Indeksi ESG so sicer beležili večje padce, razlika pa je največja v Evropi.

Medtem ko je MSCI Europe ESG Leaders Index izgubil 28,6 odstotka, je MSCI Europe Index v istem obdobju izgubil 15,2 odstotka vrednosti.

Še večji padci so prisotni na trgih v razvoju. Indeks MSCI EM ESG je do konca avgusta izgubil 31,9 odstotka, MSCI Emerging Market pa 30,1 odstotka.

Napoved trga ESG

Med letoma 2015 in 2021 je letna rast zelenega dolga znašala v povprečju od 50 do 60 odstotkov, potreba po te vrste financiranju pa se še veča, ocenjujejo analitiki.

Evropska komisija pravi, da bi za dosego emisijskih ciljev do leta 2030 potrebovali za 520 milijard evrov dodatnih investicij vsako leto. Del teh sredstev naj bi prišel iz javnih sredstev, komisija pa računa tudi na zasebni sektor.

Zavoljo trenutne gospodarske situacije bosta izdaje obveznic ESG omejevali cena in dostopnost kapitala, še pravijo analitiki. Glavni razlogi za to so stroga monetarna politika, grozeča recesija in nestabilna geopolitična situacija, pa tudi upočasnjevanje svetovnega gospodarstva, ki bo povzročilo povečanje količine dolga.

Tako donosnost kot razkoraki med obveznicami bodo po napovedih analitikov Bloomberg Adria nihajni vsaj do sredine naslednjega leta, nato bi lahko prišlo do umirjanja. Kljub temu bodo izdajatelji trajnostnih obveznic, ki bodo dejansko implementirali svoje trajnostne zaveze, na trgu obveznic dobivali boljše pogoje kot tisti, ki ESG sploh ne bodo vzeli v obzir.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar