Merila ESG, ki temeljijo na okoljski trajnosti poslovanja, družbeni odgovornosti in etičnem upravljanju, so vedno vplivnejša v svetu vlaganja. Tudi slovenski investicijski skladi merila upoštevajo že več let, za izključno tovrstne naložbe imajo celo posebne sklade. Čeprav obstaja več legitimnih kritik obstoječe ureditve, se uporaba meril ESG krepi in naj bi se tudi v prihodnje.
Merila ESG so zasnovana z namenom usmerjanja kapitala v zelene in družbeno odgovorne naložbe, ki prispevajo k razogljičenju družbe, ohranitvi biodiverzitete in naravnih virov, zmanjševanju družbenih neenakosti ter ustvarjanju zelene energije, povrhu vsega pa so še etično upravljane. Prav tako se merila ESG uporabljajo za računanje finančnega tveganja naložb. Če ima podjetje visoke ocene ESG, lahko hitreje in ceneje pride do financiranja. Če ima naložbeni produkt, kot je zelena obveznica, visoko oceno ESG, so lahko vlagatelji prepričani, da s svojim denarjem pomagajo graditi boljši svet. A tukaj se zatakne.
Na področju ESG namreč vladata nepreglednost regulacije in neenotnost standardov, opozarjajo naši sogovorniki iz slovenskih investicijskih skladov. Kriteriji in metodologija računanja ocen ESG se razlikujejo med ponudniki, zato so lahko ocene posameznih podjetij ali finančnih produktov vprašljive kredibilnosti, med vlagatelji pa vlada zmeda. Nepreglednost in neenotnost standardov podjetjem otežuje doseganje predpisov in odpira možnosti za izigravanje pravil, kot je denimo t. i. zeleno zavajanje (greenwashing, angl.).
Preberi še
Deželan: Upoštevanje meril ESG se podjetjem izplača
Raziskave kažejo, da imajo podjetja, ki poslujejo in vlagajo skladno z merili ESG, boljše poslovne rezultate in nižje stroške zadolževanja.
22.08.2022
Evropski parlament: Jedrska energija in plin potrjena kot zelena
Ukrep, ki bo začel veljati leta 2023, bo olajšal zeleni prehod EU in odvajanje od ruskih energentov.
06.07.2022
Toda napori državnih oblasti se obrestujejo in regulacija področja ESG je iz leta v leto boljša. "Evropska unija od leta 2021 regulira finančna razkritja trajnostnih naložb s posebno uredbo SFDR, ZDA od leta 2022 regulirajo greenwashing. Druge države prav tako sledijo trendu," je v poročilu zapisala Shari Friedman, vodja oddelka za okolje in trajnost pri ameriškem svetovalnem podjetju Eurasia Group. "V prihodnosti bosta trende narekovala transparentnost in odgovornost, prav tako se bo okrepila regulacija. Vedno več poudarka bo na učinkih poslovanja na podnebje, zaščiti biodiverzitete in spoštovanju človekovih pravic v dobavnih verigah."
S trendom tudi slovenski skladi
Trajnostnemu vlaganju so naklonjeni tudi slovenski investicijski skladi, s katerimi smo se pogovarjali. Vsi – NLB Skladi, Generali Investments, Sava Infond in Triglav skladi – imajo za trajnostne naložbe posebne, družbeno odgovorne sklade.
"V EU je družbeno odgovorno investiranje predvsem zaradi zakonodajne prisile v nekaj letih postalo prevladujoči 'mainstream' način upravljanja tako za finančne ustanove, kot so banke, zavarovalnice, pokojninski skladi, posebej pa za družbe za upravljanje investicijskih skladov, ki neposredno ponujajo 'zelene' finančne produkte," je za Bloomberg Adria povedal Damjan Kovačič, upravljavec družbeno odgovornega sklada pri Savi Infond. "To potrjujejo tudi rekordni prilivi sredstev v finančne produkte ESG v zadnjih letih, kar kaže na to, da postaja etični ali trajnostni ali družbeno odgovorni pristop k vlaganju najpomembnejši investicijski trend naše generacije, ki je v resnici revolucionarno spremenil način poslovanja finančne industrije."
Trajnostno vlaganje pa se ni začelo s pojavom meril ESG. "Trajnostno smo vlagali, še preden smo vse skupaj poimenovali ESG," nam je zaupal Vid Pajič, upravljavec sklada Triglav Zeleni, ki je dejal tudi, da ima trajnostno vlaganje nekatere svoje specifike. "Z vidika donosa je pomembno področje upravljanja podjetij (G). Vendar trdno verjamemo v to, da sta vpliv podjetij na socialno okolje (S) in skrb za naravno okolje (E) nujni sestavini za dolgoročen obstoj in prosperiteto naložb, v katere vlagamo." Pri tem opozarja, da je pomembna dobra regulacija, saj "omogoča tudi lažjo primerjavo produktov, tako da si stranke lahko ustvarijo objektivnejšo sliko o skladih različnih ponudnikov".
Merila ESG niso le mrtva črka na papirju, ampak lahko vlagatelju dajo marsikatero pomembno informacijo o podjetju. "Neposredna korist za investitorje v podjetja z visoko oceno ESG se kaže v tem, da morajo takšna podjetja bolj spoštovati regulative in druga pravila ESG, kar vodi v bolj urejeno poslovanje in manjšo izpostavljenost tveganju nesreč ali slabega poslovanja," je za Bloomberg Adria zapisal Rok Brezigar iz NLB skladov. "Nova regulativa načeloma tudi bolj spodbuja investicije v podjetja z visoko družbeno odgovornostjo. Takšna podjetja imajo običajno tudi bolj motivirano in kreativno delovno silo, kar vodi v večjo produktivnost, hkrati pa pričakujemo, da imajo trdnejše temelje in so dolgoročnejše naravnana. Imajo pa višje stroške zaradi ESG, kar znižuje dobičke."
Zanimanje vlagateljev in potrošnikov za ESG narašča
Raziskava, ki jo je opravilo podjetje AT Kearney, je med potrošniki in člani uprav v Srednji in Vzhodni Evropi zaznalo vedno večjo naklonjenost merilom ESG. Da so pomembna, meni 49 odstotkov potrošnikov, dve petini jih menita, da so zelo pomembna. Raziskava kaže tudi, da ozaveščenost glede ESG narašča z višino osebnih dohodkov, a le 17 odstotkov vprašanih bi bilo pripravljeno za izdelek ali storitev plačati premijo ESG.
"Višji življenjski standard pomeni večjo željo po vračanju družbi in tudi višja finančna sredstva za uresničitev le-te," je v poročilu zapisal Mitja Pirc, direktor podjetja Kearney. "Vendar pa rezultati študije hkrati razkrivajo, da približno polovica potrošnikov, ki se jim vidiki ESG zdijo zelo pomembni, teh ne upošteva pri nakupu hrane ali božičnih nakupih. Vidiki ESG so v povprečju merilo nakupa le za približno 22 odstotkov vprašanih. Slovenci smo nekje na sredini, saj približno vsak peti potrošnik pri nakupovanju pomisli na vidike ESG."
Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja pri Generali Investments, ugotavlja, da sta družbena in okoljska odgovornost v zadnjih letih dobili večjo težo tudi za institucionalne vlagatelje, medtem ko se kriterij upravljanja pri vlagateljih upošteva že dolgo. "Osnova za vse investicijske odločitve je zagotovo visok nivo kakovosti upravljanja. Pošteno obravnavanje manjšinskih delničarjev, integriteta organov vodenja in nadzora ter verodostojnost finančnih izkazov se na kapitalskih trgih odražajo v vrednotenju izdajateljev. Tako pri nas kot drugje pa sta v zadnjih letih večji pomen pridobila družbeni in okoljski vidik."
Kljub kritikam področja in opozarjanju na nepravilnosti je videti, da bodo merila ESG v prihodnje v še večji meri vplivala na vlagateljske in potrošniške odločitve. Tako meni tudi Shari Friedman iz Eurasia Group, ki je zapisala, da bodo "merila ESG imela vedno večjo moč. Njihov vpliv krepijo tržne sile in mednarodni zagon, tudi regulatorno področje se ureja."
Povedano drugače, prihodnost bo trajnostna ali pa je ne bo.