Po kavi in kakavu prehrambno industrijo čaka nova dražja sestavina

Po dveh letih padanja cena sladkorja znova raste. Slabe vremenske razmere in manjša posejana površina so zmanjšale svetovno ponudbo, zaradi česar se je cena belega sladkorja od začetka leta zvišala za okoli 40 odstotkov, od naše zadnje analize pa za okoli 30 odstotkov.

Za regijo Adria, ki razen Srbije velik del svojih potreb pokriva z uvozom, sprememba cikla pomeni ponoven pritisk na stroške prehrambene industrije. Še posebej bi bili lahko izpostavljeni družbi, kot sta Atlantic Grupa in Vitaminka, saj dražji sladkor prihaja po obdobju močne rasti cen drugih ključnih surovin, predvsem kave in kakava.

 

 

V regiji Adria pomembnejše količine sladkorne pese pridelujejo Srbija, približno dva milijona ton na leto, Hrvaška približno 400.000 ton in Slovenija okoli 9.000 ton, medtem ko Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija nimata pomembnejše proizvodnje. Hrvaška je leta 2025 dosegla največji pridelek, približno 57 ton na hektar, medtem ko je bil v Sloveniji in Srbiji okoli 52 ton. Zaradi bistveno večjih posejanih površin pa Srbija ostaja daleč največja proizvajalka v regiji in edina država, ki proizvede dovolj sladkorja za pokrivanje domačega povpraševanja, občasno pa ima tudi presežke za izvoz.

Cene sladkorja na mednarodnih borzah so vrhunec dosegle konec leta 2023, ko se je cena belega sladkorja približala 750 dolarjem za tono. Sledil je močan padec, na začetku letošnjega leta pa se je cena znižala na okoli 350 dolarjev za tono. Padec je bil predvsem posledica izboljšanja svetovne ponudbe in dobre letine v ključnih državah proizvajalkah, pa tudi šibkejšega povpraševanja. Z vse večjo uporabo novih zdravil za hujšanje se spreminjajo tudi prehranske navade dela potrošnikov, ki zaužijejo več beljakovin in manj sladkorja.

 

 

Trend se je letos začel spreminjati. Dolgotrajno obdobje nizkih cen je zmanjšalo spodbude evropskim kmetovalcem za pridelavo sladkorne pese, kar je privedlo do zmanjšanja posejanih površin in pričakovane proizvodnje. Dodatni pritisk na letošnjo ponudbo povzročajo vročinski valovi, ki so zmanjšali pridelke tako v Evropi kot Južni Ameriki, eni ključnih svetovnih proizvodnih regij.

 

Pričakovanja glede slabše letine so od začetka leta dvignila ceno sladkorja za okoli 40 odstotkov. Sprememba cikla je vidna tudi na kapitalskem trgu. Gibanje delnice nemškega Südzuckerja, največjega evropskega proizvajalca sladkorja, je močno povezano z gibanjem cene sladkorja. Po večletnem pritisku na ceno delnice letošnjemu okrevanju cene sladkorja sledi tudi rast delnice Südzuckerja.

 

 

Rast cene sladkorja je del širše rasti cen kmetijskih surovin. Bloomberg Agriculture Spot Index, ki spremlja 10 ključnih kmetijskih proizvodov, se je avgusta zvišal za več kot 13 odstotkov, kar je njegova največja mesečna rast od julija 2012. Med glavnimi dejavniki je bila rast cene pšenice na najvišjo raven v zadnjih treh letih, k čemur so prispevale motnje pri izvozu iz črnomorske regije. Hkrati so se cene drugih kmetijskih proizvodov močno zvišale zaradi vse večje zaskrbljenosti glede vremenskih razmer in pojava El Niño, ki bi lahko zmanjšal pridelke.

 

 

Dražji sladkor bi lahko dodatno pritisnil na marže prehrambnih družb FMCG (ang. fast-moving consumer goods), ki kotirajo na borzi v regiji Adria, kot sta severnomakedonska Vitaminka in hrvaška Atlantic Grupa. Atlantic Grupa je lani za nabavo kave in kakava namenila skoraj 60 milijonov evrov več, pri čemer je del pritiska zaradi višjih stroškov surovin ublažila nižja cena sladkorja. Glede na letošnjo rast cene sladkorja bi ta blažilni učinek lahko izostal.