Microcap delnice: Kako vlagati tja, kamor Wall Street ne gleda

Premagati Wall Street pri izbiranju posameznih delnic ni preprosto. Tekmujete z na tisoče profesionalnih analitikov, upravljavcev skladov in algoritmov, ki vsak dan iščejo enake priložnosti kot vi, pri čemer imajo verjetno veliko več informacij (ali pa do njih vsaj pridejo hitreje in lažje).

Če namesto posameznih delnic preprosto kupite ETF, je še težje pričakovati, da boste dolgoročno dosegali nadpovprečne donose, ne da bi pri tem prevzeli dodatno tveganje.

Kaj pa, če obstaja del trga, kjer je konkurenca profesionalnih vlagateljev precej manjša? Spoznajte microcap delnice, torej delnice družb z mikro tržno kapitalizacijo. Gre za skriti segment trga, ki je letos dosegal precej boljše donose od indeksa S&P 500.

Kaj so microcap delnice in zakaj se zdijo nekaterim vlagateljem zanimive?

Gre za najmanjša podjetja, ki kotirajo na borzi in zaradi svoje velikosti pogosto ne pritegnejo pozornosti velikih skladov in analitikov. Čeprav za njihovo opredelitev ni enotnega pravila, jih lahko na splošno razumemo kot podjetja s tržno kapitalizacijo pod 500 milijonov evrov.

Prav tisto, zaradi česar so te družbe nezanimive za največje institucionalne vlagatelje, je dejavnik, zaradi katerega so lahko zanimive za malega vlagatelja: manj likvidnosti, manj analitskega pokritja in manj kapitala, ki išče enake priložnosti, pomeni tudi več prostora za tržne neučinkovitosti.

Microcap delnice so letos na globalni ravni v povprečju presegle donos indeksa S&P 500, zaradi česar so pritegnile nekaj več pozornosti.

To seveda ne pomeni, da je vsako majhno podjetje skriti dragulj in da boste z nakupom microcap ETF samodejno presegli trg. Nasprotno, med temi podjetji je veliko takšnih, ki so majhna z dobrim razlogom.

 

 

Za vlagatelja, ki je pripravljen opraviti podrobno analizo, pa to pomeni morebitno možnost, da med množico manj kakovostnih podjetij najde skriti dragulj.

In tu pridemo do zanimivega vprašanja: je mogoče med najmanjšimi podjetji na borzi najti nekaj, kar je med največjimi že skoraj nemogoče – tržno priložnost, ki je Wall Street še ni odkril ali prepoznal? Kratek odgovor je da, vendar odgovor na vprašanje, kako to doseči, ni tako preprost.

Kako vlagati v microcap delnice in za koga so takšne naložbe?

Če ste se odločili pokukati v svet podjetij z mikro tržno kapitalizacijo, prvi korak ni iskanje delnice, ki je izgubila največ vrednosti, ali tiste, ki je najcenejša. Pri tako majhnih podjetjih je veliko pomembneje razumeti sam posel in oceniti, kako verjetno je, da bo podjetje čez nekaj let vredno občutno več kot danes.

To pomeni, da vlaganje v ta podjetja zahteva nekoliko več časa in potrpežljivosti. Namesto zanašanja na nekaj ključnih kazalnikov, kot je razmerje P/E, ali samo na rast prihodkov, bi moral vlagatelj precej podrobneje proučiti računovodske izkaze: sestavo prihodkov, profitne marže, denarni tok, zadolženost, poslovna in neposlovna sredstva ter številne druge postavke.

 

 

Le tako lahko ugotovi, kaj se skriva za poslovnim modelom podjetja oziroma kje je njegov potencial. Enako pomembno je seveda razumeti trg, na katerem podjetje posluje, in oceniti, ali ima dovolj prostora za nadaljnjo rast.

Pri najmanjših podjetjih je še posebno pomembno preveriti tudi, koliko delnic ima podjetje, koliko jih imajo v lasti ustanovitelji in vodstvo ter ali obstaja tveganje prihodnjega razvodenjenja lastništva. Podjetje je lahko glede na trenutno tržno kapitalizacijo videti poceni, vendar lahko nove izdaje delnic, potrebne za financiranje poslovanja, močno spremenijo računico obstoječega delničarja.

Prav zaradi možnosti, da najdemo podjetja, ki jih večina vlagateljev ne spremlja, je ta segment lahko zanimiv. David Katunarić, znani analitik na področju microcap podjetij in avtor analitične publikacije The Mikro Kap, svojo strategijo slikovito povzame: "Rad lovim na trgih, na katerih ljudje ne morejo, nočejo ali ne lovijo, čeprav je tam ulov velik."

Katunarić meni, da prednost vlagatelja v ta podjetja ni nujno v tem, da ve nekaj, česar drugi ne vedo, temveč v pripravljenosti, da več časa nameni raziskovanju podjetij, ki jih večina trga nima razloga podrobno spremljati.

 

Njegov proces, kot ga opisuje sam, temelji predvsem na branju in hitrem izločanju večine idej. Išče tako dolgo, dokler ne najde nečesa dovolj zanimivega, poceni ali nenavadnega, da se vpraša, kako je to sploh mogoče. Šele takrat se loti poglobljene analize. Takšen pristop morda najbolje pojasni, zakaj tovrstno vlaganje ni primerno za vlagatelje, ki iščejo veliko priložnosti ali hitre rezultate.

Katunarić poudarja, da se resnično privlačne priložnosti pojavljajo redko in da jih je lahko v dobrem letu le nekaj.

Prav zato je pri teh podjetjih potrpežljivost lahko enako pomembna kot sama analiza. Cilj ni najti čim več podjetij, temveč nekaj takšnih, pri katerih je razlika med tem, kako jih vrednoti trg danes, in tem, koliko bi podjetje lahko bilo vredno v prihodnosti, dovolj velika, da upraviči tveganje.

Za potencialom se skrivajo tudi tveganja

Vendar je prav značilnost, zaradi katere so podjetja z mikro tržno kapitalizacijo zanimiva za vlagatelje, hkrati tudi njihov največji problem: gre za zelo majhna podjetja, pogosto z omejenimi viri in precej večjim tveganjem, da bo šlo kaj narobe.

Prva težava je likvidnost. Pri najmanjših delnicah je lahko dnevni promet zelo majhen, kar pomeni, da je lahko razlika med nakupno in prodajno ceno velika. Še pomembnejše, večje naročilo lahko občutno premakne ceno, v primeru nenadnega padca trga pa obstaja možnost, da prodaja sploh ne bo mogoča.

Po drugi strani je to lahko tudi prednost, saj te delnice zaradi svoje velikosti in obsega poslovanja pogosto ne sledijo globalnim gibanjem. Ob nenadnem padcu trga je zato lahko portfelj zaradi njih nekoliko bolj zaščiten.

Upoštevati je treba tudi tveganje kakovosti informacij. Pri nekaterih izmed teh podjetij je javno dostopnih podatkov manj, finančno poročanje je lahko manj podrobno, vlagatelj pa težje preveri, kako vzdržne so napovedi prihodnje rasti. Pomanjkanje informacij pri tem ne pomeni, da je delnica podcenjena. Včasih je razlog preprosto v tem, da ima podjetje slab poslovni model, ki ga trg upravičeno ne vrednoti visoko.

Nazadnje številna microcap podjetja še nimajo preverjenega poslovnega modela. Lahko poslujejo v zanimivi niši ali hitro rastočem sektorju, vendar je med dobro idejo in dobičkonosnim poslovanjem pogosto velika razlika. Podjetje ima lahko izdelek, po katerem obstaja povpraševanje, vendar hkrati nima dovolj kapitala, zmogljivosti ali konkurenčne prednosti, da bi ta potencial pretvorilo v vzdržno rast.

Zato potencialno veliki donosi prihajajo skupaj z možnostjo zelo velikih izgub. Nekatera podjetja lahko svojo vrednost večkrat povišajo, druga pa lahko več let stagnirajo, potrebujejo dodaten kapital ali na koncu povsem propadejo.