text size
Fiskalni svet (FS) je objavil oceno predloga rebalansa proračuna za leto 2026. Opozarja, da rebalans povečuje odstopanje od srednjeročnega fiskalnega načrta in ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Po ocenah FS in ministrstva za finance bo rast neto izdatkov prihodnje leto dosegla okoli osem odstotkov, kar precej presega dovoljeno mejo 4,4 odstotka. Primanjkljaj sektorja država naj bi medtem kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram ostal pri okoli treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP).
Pogreša ukrepe, ki bi trajno izboljšali javnofinančni položaj
Rebalans proračuna ne vključuje ukrepov, ki bi trajno izboljšali javnofinančni položaj države, opozarja FS, ki ga vodi Davorin Kračun. Za dolgoročno vzdržnost javnih financ bo zato ključno, da proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028 vključujejo strukturne ukrepe za omejitev primanjkljaja in javnega dolga.
Predlagani rebalans predvsem usklajuje proračun z višjimi ocenami prihodkov in odhodkov ter načrtovani primanjkljaj povečuje za približno 100 milijonov evrov. Višji prihodki v primerjavi s proračunom, sprejetim lani, temeljijo na ugodnejših davčnih gibanjih, medtem ko rast odhodkov izhaja predvsem iz višjih stroškov dela in izdatkov za vojaško opremo. Povečujejo se tudi sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), saj se izvajanje programa približuje zaključku.
Preberi še
Vlada sprejela rebalans proračuna
Vlada Janeza Janše je na Brdu pri Kranju sprejela rebalans proračuna. Skupni odhodki se povečujejo za približno 700 milijonov evrov.
10.09.2026
Kljub temu so nekatere projekcije prihodkov po oceni analitikov optimistične, obenem pa obstaja tveganje, da bodo določeni odhodki presegli trenutno načrtovane ravni. ''Glede na rebalans naj bi se rast prihodkov v zadnjih štirih mesecih letos nadalje vidno okrepila, kar ocenjujemo kot optimistično predpostavko,'' ocenjujejo.
Skladno z Rebalansom naj bi se tudi rast odhodkov v zadnjih štirih mesecih letos precej okrepila. To je predvsem zaradi predvsem iz višjih stroškov dela in predvidenih občutno višjih nakupov vojaške opreme.
Slovenija se je s srednjeročnim strukturno-fiskalnim načrtom za obdobje 2025-2028, sprejetim leta 2024, zavezala k postopnemu izboljševanju javnofinančnega položaja. Načrt temelji na omejitvah rasti neto izdatkov, kot jih določata slovenska in evropska fiskalna pravila.
Rast neto izdatkov 8-odstotna
Po ocenah FS in ministrstva za finance bo rast neto izdatkov leta 2026 znašala okoli 8 odstotkov, kar občutno presega dovoljeno mejo 4,4 odstotka. Kumulativno odstopanje od začrtane poti do konca leta 2026 naj bi doseglo 1,2 odstotka BDP, kar je dvakrat več od dovoljenega praga 0,6 odstotka BDP, še piše FS. ''To velja tudi ob upoštevanju začasne izjeme zaradi višjih obrambnih izdatkov.''
Rebalans ne odpravlja odstopanj od fiskalnih pravil, zato se breme prilagajanja prelaga v prihodnja leta. Vlada bo morala v proračunih za 2027 in 2028 predstaviti konkretne ukrepe za izboljšanje javnofinančnega položaja. Brez pravočasnih ukrepov se povečuje tveganje za ukrepanje EU zaradi previsokega primanjkljaja, hkrati pa se slabšajo obeti za dolgoročno vzdržnost javnih financ.