Zakaj postaja govedoreja vse bolj donosna?

Povpraševanje po govedini narašča, črede goveda se zmanjšujejo, cene pa so se v zadnjih letih močno zvišale. Letošnji upad cen v Evropi zato odpira vprašanje, ali je govedina nazadnje dosegla mejo, do katere so kupci še pripravljeni plačevati.

Cena govedine v Evropski uniji je od začetka leta upadla za 13 odstotkov, kar je prvi občutnejši padec po več letih vztrajne rasti. Dolgotrajno zviševanje cen sta poganjala predvsem dva dejavnika. Na ponudbeni strani se število goveda za rejo mesa v Evropski uniji nenehno zmanjšuje, na strani povpraševanja pa cene podpira vse večje zanimanje kupcev za prehrano, bogato z beljakovinami. Trend dodatno podpira vse širša uporaba zdravil za hujšanje, kot je ozempic, ob katerih se pogosto priporoča večji vnos beljakovin zaradi ohranjanja mišične mase.

Vendar se zdi, da je evropska govedina dosegla cenovno mejo, ki jo je del kupcev še pripravljen sprejeti. Slabše povpraševanje je eden od razlogov za letošnje znižanje cen. Gospodinjstva so se obenem zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu spoprijemala z novimi inflacijskimi pritiski in višjimi stroški energije, zato del potrošnikov zmanjšuje nakupe govedine ali jo nadomešča s cenejšimi viri beljakovin. Med njimi je svinjina, katere cena se je v zadnjem letu znižala za skoraj 30 odstotkov. Pocenitev svinjine ob povečanem povpraševanju je posledica velike ponudbe na evropskem trgu, ki sta jo povzročila večja evropska proizvodnja in manjši izvoz na Kitajsko.

Na drugi strani Atlantika je slika skoraj nasprotna. Cena mlete govedine, ene najcenejših in ameriškim kupcem najdostopnejših oblik govejega mesa, je še naraščala in se letos približala rekordni vrednosti sedmih dolarjev za funt. Tudi tam je glavna težava omejena ponudba. Število goveda v ZDA je na najnižji ravni v več desetletjih, potem ko so kmetje po letih velike ponudbe in nizkih odkupnih cen zmanjšali črede. Letošnja suša je rejce dodatno prizadela in ta proces pospešila. V nasprotju z Evropo ameriško povpraševanje za zdaj kaže precej večjo odpornost. Govedina je globoko zakoreninjena v ameriški prehrani, zato kombinacija omejene ponudbe in močnega povpraševanja cene še vedno potiskata navzgor.

Na svetovnem trgu je trend spet drugačen. Indeks cen govejega mesa Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) se je v zadnjih mesecih znižal, med drugim zaradi velike ponudbe iz Avstralije in Brazilije, dveh največjih svetovnih izvoznic. Ker se približujejo izvoznim omejitvam na kitajskem trgu, proizvajalci iščejo alternativne trge, dodatna ponudba pa tako ustvarja pritisk na cene na mednarodnem trgu.

Visoke cene govedine bi morale biti na prvi pogled dobra novica tudi za velike mesnopredelovalne družbe, ki kotirajo na borzi. V praksi je pogosto ravno nasprotno. Ker je eden glavnih razlogov za visoke cene pomanjkanje živine, morajo predelovalci mesa za svojo osnovno surovino plačevati občutno več, kar zmanjšuje njihove marže. Največji zmagovalci trenutnega cikla zato niso klavnice in predelovalci, temveč rejci.

To dobro ponazarjajo tudi gibanja na borzah. Argentinski Cresud, eden redkih večjih borznih živinorejskih proizvajalcev z lastno rejo goveda, od leta 2020 beleži neprekinjeno rast cene delnice, ki je vzporedno z rastjo cen mesa pridobila skoraj 100 odstotkov. Na drugi strani verige je Tyson Foods, eden največjih svetovnih predelovalcev mesa, katerega poslovanje z govedino trpi prav zaradi visokih stroškov nabave živine. Njegova delnica je v obravnavanem obdobju izgubila približno 40 odstotkov vrednosti. V Evropi je takšno naložbeno izpostavljenost težje najti, saj velik del rejcev posluje v okviru družinskih kmetij in zadrug, ki ne kotirajo na borzi.

Govedina je ena redkih svetlih točk kmetijstva v regiji Adria. Visoke odkupne cene so izboljšale ekonomiko reje, del proizvajalcev pa je v zadnjih letih začel prehajati z mlečne na mesno govedorejo. Razmeroma majhna regionalna proizvodnja se je uveljavila tudi z izvozom na trge zunaj Evropske unije, vključno z Bližnjim vzhodom.

Kljub temu regija ni izvzeta iz širšega problema zmanjševanja količine živine. Število glav še vedno upada v več državah, izrazit pa je upad v Srbiji, kjer je približno 17 tisoč glav živine manj. Manjša ponudba obenem pomeni potencialno priložnost za proizvajalce, ki so pripravljeni povečevati zmogljivosti. Družbe z živinorejsko proizvodnjo, ki kotirajo na Zagrebški borzi, kot sta Kutjevo in Podravka, so napovedale nove naložbe.