Telekom Slovenije: Kaj podjetje loči od konkurence, kakšen je potencial delnice (analiza)

V nasprotju s tradicionalnimi operaterji, ki so odvisni predvsem od prodaje minut in prenosa podatkov, Telekom Slovenije beleži skok prihodkov in dobičkonosnosti prek platform MDR (Managed Detection and Response oziroma upravljanega zaznavanja in odzivanja na kibernetske grožnje), ki za poslovne uporabnike dnevno obdelujejo milijarde dogodkov, ter prek specializiranih rešitev.

Medtem ko je sektorski indeks EuroStoxx Telecommunications v letu 2026 izgubil 11 odstotkov vrednosti, se je cena delnice Telekoma Slovenije zvišala za 74 odstotkov. Rast poslovanja Telekoma Slovenije, do katere je prišlo pred rastjo cene delnice, je rezultat naložb v sektor IKT, vendar mora upravičenost izkazanega zaupanja skozi dobičkonosnost šele priti do izraza.

Telekom Slovenije danes deluje kot podjetje v pozni fazi naložbenega cikla in zgodnji fazi monetizacije, pri čemer bo prihodnji donos za delničarje v največji meri odvisen od sposobnosti družbe, da tehnološko prednost in dosedanje naložbe, zlasti na področju kibernetske varnosti, pretvori v višjo dobičkonosnost.

Rezultati poslovanja Telekoma Slovenije v letu 2026 kažejo izrazito stabilno poslovanje, pri čemer družba uspešno usklajuje povečane kapitalske naložbe v modernizacijo omrežja 5G z ohranjanjem nizke zadolženosti. Z vidika financ ima bilanca vse značilnosti defenzivne družbe: razmerje med neto dolgom in EBITDA je le 1,3-kratnik, kapital zajema več kot 50 odstotkov sredstev, likvidnostne kreditne linije pa niso bile koriščene.

Diverzifikacijo zagotavlja tudi naložba na Kosovu (IPKO). Ta je pomemben sekundarni vir prihodkov in EBITDA zunaj Slovenije. Kosovski telekomunikacijski trg ima večji dolgoročni potencial rasti, nižjo penetracijo naprednih digitalnih storitev in ugodnejšo demografsko strukturo. IPKO ustvari približno 13 odstotkov prihodkov skupine in pomembno prispeva k EBITDA.

Majhnost slovenskega trga, ki ima okoli dva milijona prebivalcev, omejena organska rast in visoka penetracija storitev omejujejo možnosti za rast baze uporabnikov, zato je dolgoročna rast v večji meri odvisna od povečanja ARPU (Average Revenue Per User oziroma povprečnega prihodka na uporabnika) in novih digitalnih storitev.

Največje tveganje za družbo ostajajo strog domači regulativni okvir ter morebitni odlivi zaradi aktualnih gospodarskih sporov drugih operaterjev (A1, Telemach, T-2). Močna nadpovprečna rast na vseh ravneh dobičkonosnosti kaže na visoko operativni vzvod in uspešno optimizacijo poslovanja.

 

 

Telekom Slovenije danes ni najdonosnejši operater v primerljivi skupini, vendar dosega najhitrejšo dinamiko rasti dobičkonosnosti. Uspešno širjenje storitev IKT, oblaka in kibernetske varnosti potrjuje, da je družba v prehodu iz naložbene v fazo monetizacije. Glavni razlog za nižjo maržo EBITDA v primerjavi s primerljivimi družbami je stroga regulacija na domačem slovenskem trgu, zlasti na področju fiksnega širokopasovnega dostopa, kjer je Telekom Slovenije kljub padcu tržnega deleža edini regulirani operater. To ustvarja večje operativne pritiske na profitno maržo v primerjavi na primer s HT in Magyar Telekomom, ki imata stabilnejše regulativno okolje.

Kibernetska varnost je trg, ki raste večkrat hitreje od klasičnih telekomunikacijskih storitev. Telekom Slovenije ima infrastrukturo SOC (Security Operations Center oziroma varnostni operativni center), rešitve MDR, regulativno znanje in zaupanje institucij. To je potencialno najvrednejši segment prihodnje rasti.

Hkrati pričakujemo monetizacijo omrežja 5G SA, saj omogoča zasebna omrežja, industrijski IoT (Industrial Internet of Things oziroma industrijski internet stvari), pametno proizvodnjo in logistične rešitve. Industrijski IoT pomeni uporabo povezanih senzorjev, naprav, strojev in programske opreme v industrijskih procesih za zbiranje podatkov v realnem času, avtomatizacijo procesov in optimizacijo proizvodnje. To ustvarja nove vire prihodkov, ki tradicionalnim operaterjem brez napredne infrastrukture niso na voljo.

Telekom Slovenije kaže največji operativni vzvod v regiji. Zaradi rasti prihodkov na podlagi IT-rešitev in povečanja števila mobilnih uporabnikov, tako v Sloveniji kot prek hčerinske družbe IPKO na Kosovu, se je čisti dobiček Telekoma Slovenije povečal za kar 23,5 odstotka. To dokazuje, da Telekom Slovenije z manjšim dodatnim povečanjem prihodkov ustvarja precej več čistega dobička za delničarje.

 

Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bi lahko Telekom Slovenije v obdobju 2026–2028 dosegel pomembno rast donosnosti vloženega kapitala, pri čemer trenutno vrednotenje pri približno petkratniku EV/EBITDA ne odraža celotnega potenciala preobrazbe.

Tržna kapitalizacija Telekoma Slovenije znaša le okoli milijardo evrov, v primerjavi s tremi milijardami evrov pri Hrvatskem Telekomu oziroma šestimi milijardami evrov pri Magyar Telekomu. Če pogledamo velikost poslovanja, prihodki Telekoma Slovenije znašajo 750 milijonov evrov, prihodki Hrvatskega Telekoma 1,2 milijarde evrov, Magyar Telekoma pa 2,6 milijarde evrov.

 

 

Kar zadeva gibanje cene delnice, je poleg Telekoma Slovenije v regiji srednje in vzhodne Evrope izrazit rasel tudi poljski telekomunikacijski operater Orange Polska. Rast njegove delnice je prav tako spremljalo izboljševanje poslovanja in dobičkonosnosti. V prvem delu leta je zabeležil 50-odstotno rast prihodkov od IT-storitev B2B, k čemur so prispevale nove pogodbe, med drugim prva velika pogodba v obrambnem sektorju, ki bo k prihodkom prispevala od leta 2027.

Trg vrednoti Telekom Slovenije natančno pri mediani izbrane skupine primerljivih podjetij, kar kaže na zaupanje v stabilnost in kakovost dobička.

Na skupščini, ki je potekala avgusta 2026, je bilo potrjeno izplačilo bruto dividende v višini 4,60 evra na delnico iz dobička za leto 2025. Ob zadnji ceni delnice 152 evrov to pomeni triodstotni dividendni donos. Družba sledi politiki izplačila od 30 do 50 odstotkov čistega dobička, kar ob nadaljnji rasti dobička na delnico zagotavlja razmeroma stabilen dividendni profil za delničarje.

 

 

Ključna naložbena zgodba Telekoma Slovenije ne temelji več samo na tradicionalni vlogi telekomunikacijskega operaterja, temveč na preoblikovanju v platformo digitalne infrastrukture in kibernetske varnosti. Telekom Slovenije danes deluje kot podjetje v pozni fazi naložbenega cikla in zgodnji fazi monetizacije, zato bo prihodnji donos za delničarje v veliki meri odvisen od sposobnosti družbe, da tehnološko prednost in hitro rast na področju kibernetske varnosti pretvori v vzdržno dvomestno donosnost vloženega kapitala (ROIC).

Drugače povedano, ključna konkurenčna prednost Telekoma Slovenije je tehnološko vodstvo na področju konvergence fiksnih in mobilnih gigabitnih storitev ter močna monetizacija rešitev IKT in kibernetske varnosti. Če bo EBITDA še rasel hitreje od vloženega kapitala, bi se lahko donosnost vloženega kapitala približala dvomestnim ravnem. Tako bi lahko tudi trg začel Telekom Slovenije vrednotiti na ravni primerljivih družb, kar bi ustvarilo dodaten prostor za rast cene delnice. Če pa trg že zdaj sprejme tezo, da Telekom Slovenije prehaja iz naložbene v monetizacijsko fazo, bi se lahko prostor za dodatno prevrednotenje delnice odprl že prej.

V petek je predsednik nadzornega sveta Telekoma s člani uprave podpisal dogovor o njihovem predčasnem odhodu.